Drnovškova šala je bila opozorilo na minljivost obdobja oblasti, sporočilo o demokraciji in pravilih, ki jih je treba spoštovati.
Galerija
Janez Drnovšek, Predsednik drzave na dvorcu Brdo, leta 2007. FOTO :Matej Druznik/Delo
V nadaljevanju preberite:
Desetega novembra 1995 zjutraj so morali zbuditi Miloševića zaradi nujnega telefonskega pogovora. Doma se mu to seveda ne bi moglo zgoditi, toda tiste dni je bil na mirovni konferenci v ameriškem Daytonu. Klical ga je francoski predsednik Jacques Chirac. Pogovor je bil kratek, Chirac mu je zgolj sporočil, naj Radovan Karadžić takoj izpusti na Palah zaprta francoska pilota. V nasprotnem primeru Francija ne bo podprla resolucije OZN in ublažitve sankcij proti Srbiji. Milošević je vedel, da je Stanišić, ki ga je imel s seboj v Ameriki, edini, ki zna to urediti. Ukazati vodjem bosanskih Srbov, naj to naredijo, ali pa jih bo prišel odstranit. Likvidirat. Seveda so pilota izpustili. Morda je Stanišič samo enkrat zares pomislil, da bi tudi zapustil Miloševića. Nikoli ne bomo povsem zanesljivo vedeli, kaj se je zgodilo, da napovedanega tajnega sestanka v četrtek, 10. septembra 1992, ni bilo.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji