Politične stranke se zavedajo, da so šibke in da jih odločna in bojevita manjšina, ki se je po dolgih letih apatije na novo aktivirala, lahko odplakne.
Galerija
Silovitost protestov proti pogojem PCT, ki zadnjih nekaj sred pretresajo Ljubljano, ni nič posebnega. FOTO: Blaž Samec/Delo
V kolumni preberite:
Veliki protesti, ki jih zadnje tedne spremljamo v Sloveniji, so znak, če naj uporabim referenco iz ameriške popularne kulture, da »nismo več v Kansasu«. Poldrugo leto epidemije je radikalno predrugačilo družbo. Dolgočasnost, v katero je Cerarju uspelo uspavati slovensko politiko in družbo ter jo otopelo prepustiti nasledniku, je stvar preteklosti. Vsakdo se je prebudil in krčevito brani svoje pravice ter interese. Ali pa nemara le to, kar se mu zdijo njegovi interesi. Artikulacija interesov je navsezadnje vse prej kot lahka naloga – zato imamo ljudi, ki temu posvečajo svoje poklicne kariere in jim pravimo politiki – in ko postane jasno, da so politične stranke pred njo kapitulirale in zagovarjajo le še interese lastnih vodstvenih klik, nas res ne bi smelo čuditi, da med večplastno krizo vse širši sloji ljudi iščejo nove kanale participacije in lastne načine, kako doseči slišanost.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se