V nadaljevanju preberite:

Začetki moderne znanosti segajo v čas, ko so si učenjaki začeli sistematično izmenjevati javna pisma, v katerih so drug drugemu sporočali ideje in rezultate svojih raziskav. Prav iz odprtega izmenjevanja pisem, ki mu pravimo pisemska republika, se je pred nekaj stoletji razvila znanstvena skupnost. In pri izmenjavi ter vrednotenju idej je načelno lahko sodeloval kdorkoli, če je le spoštoval pravila argumentirane in spoštljive razprave.

Dvom in skepsa imata v znanosti zelo jasno metodološko funkcijo, saj neki ideji lahko zaupamo šele, če je izpostavljena široki možnosti za relevantno kritiko. Praviloma je tako, da šele ko se neka nova ideja ubrani pred vsemi protiargumenti in ugovori, ki jih lahko načelno izrazi kdorkoli, jo lahko obravnavamo kot legitimni del korpusa znanosti. Prav univerzalnost kritike je bila zelo pomembna metodološka novost moderne znanosti in predstavlja temelj zaupanja, ki ga imamo v znanstveno vednost.