V nadaljevanju preberite:

Dan po španskih parlamentarnih volitvah je relativni zmagovalec, pragmatični (marsikdo bi rekel oportunistični) konservativec Feijóo pozval drugouvrščene socialiste, naj ravnajo državotvorno in mu omogočijo prevzem oblasti. To ni bil poziv k veliki koaliciji. Feijóo dobro ve, da bi že sama ponudba razburila del desnih volivcev in jih pognala v naročje radikalne stranke Vox. Tega pa si galicijski »elastik« v pričakovanju novih predčasnih volitev ne more privoščiti. Zlasti, ker bi bila takšna formula v španski politiki neprecedenčna. Dosedanja vlada Pedra Sáncheza je bila sploh prva koalicijska vlada v Španiji od obnove demokracije po Francovi smrti. Feijóo je namesto tega predlagal rešitev, kakršna se je uveljavila na lokalni ravni. Španska ureditev v prvem krogu glasovanja za premiera terja absolutno večino, a že v drugem krogu je kandidat lahko izvoljen že z navadno večino. To pomeni, da je za ustoličenje predsednika vlade pogosto dovolj, da se ena izmed ostalih strank vzdrži. Če to stori največja opozicijska stranka, je – matematika – izvolitev zagotovljena.