Jože Plečnik je o urejanju prostora razmišljal drzno, včasih daleč čez mejo izvedljivega, posegal pa je tehtno in premišljeno.
Galerija
Mnogi so dvomili o uspehu nominacije Plečnikovih del na seznam Unescove svetovne dediščine. FOTO: Jure Makovec/AFP
V kolumni si preberite:
Če boste na Unescovem seznamu svetovne dediščine iskali imena arhitektov, jih boste od prejšnjega tedna naprej našteli sedem. Mednarodna komisa Unesca je namreč končala postopek za vpis izbranih del arhitekta Plečnika na ta seznam. Poleg Plečnika boste na seznamu najpomembnejše naravne in kulturne dediščine, ki vključuje 1154 vpisov, našli še dela švicarsko-francoskega modernističnega arhitekta Le Corbusierja, pri katerem so se izpopolnjevali tudi Plečnikovi učenci, najpomembnejšega ameriškega arhitekta F. L. Wrighta, renesančnega Leonarda da Vincija, fantastičnega Luisa Barragána, Paladija, ki je edini arhitekt, po katerem se imenuje tudi slog, in katalonskega Gaudíja, s katerim marsikdo primerja Plečnika. Poleg njih boste našli še Niemayerjevo mesto Brasilia, Utzonovo operno hišo v Sidneyju in Atlantidsko cerkev urugvajskega inženirja Eladia Diesta (ki je bila na seznam uvrščena prav tako letos). Ostalo so kulturni dosežki skupnosti ali obdobij, ki presegajo individualnega ustvarjalca.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji