Verjetno bi kdo tudi Janeza zmerjal za levega. Mi je prav žal, ampak so še bolj desni od njega.
Galerija
Evo, to je dovoljeno: bi tu bi večerja. Samo za biznismene. FOTO: Marko Feist
Kako je mogoče, da je zaradi majhnega Janezovega tvita evropska komisija in tri četrt parlamenta na nogah? Saj ni rekel nič takega. Zapisal je: Laying for living. Torej: Polaga (tudi nese jajca), da živi. Zato lažejo tisti, ki pravijo, da on laže, ko govori, da novinarka Lili laže. Ugotavlja preprosto, da nekdo vali jajca, če hoče živeti. Tvit torej sporoča preprosto, da je valjenje koristno za življenje. Da v resnici ne moreš živeti, če ne vališ. Da tudi on živi zato, da nese jajca. Da je torej podoben Sloveniji (kuri). In tudi njegova »prijateljica« Sophie iz evropskega parlamenta najbrž nese jajca, ko pravi, da je vse, kar je zapisal maršal Twito, res. Bolj kot tako ne bi mogel potrditi novinarkinega pisanja: »To je najbolj nazoren primer potrditve vsebine, zapisane v članku Lili Bayer. Če je kdo še dvomil, naj prebere ta in druge tvite,« pravi Sophie. Še en dokaz, da Ivanovi tviti o novinarskem delu ne lažejo, ampak valijo.
Janez ima prav, ko trdi, da je Lili pisala predvsem stališča skrajne levice. Res je: vsi, ki smo samo centimeter stran od skrajne desnice, smo geometrijsko skrajni levičarji. Bolj logično kot tako! Naj se zdi še tako neverjetno: celo Matej Tonin je levo od skrajne desne. Da ne govorimo o Ljudmili Novak ali Spomenki Hribar ali o poslancih v evropskem parlamentu – sami skrajni levičarji v tej Sloveniji in Bruslju. Verjetno bi se kje našel kdo, ki bi tudi Janeza zmerjal, da je levi. Mi je prav žal za Janeza, ampak na tem svetu so ljudje, ki so še bolj desno od njega. Janez, če smo odkriti, upajmo, da ga ne prizadenemo, še ni dosegel vzornikov. Saj se trudi, ampak poglejte, kje je Navalni, poglejte, kje so skrajno levičarske novinarke iz Belorusije, ki so si drznile prenašati shod v Minsku. Poglejte, kako radi imajo Orbana madžarski novinarji. To so zgledi polaganja. In eni si še naprej upate misliti drugače. »Bejž' no!« pravi Twito. »Bo treba zamenjati vse skrajno leve, z Bruseljčani vred. Vam že pokažemo, kje je desna in kje leva.«
Našo skrajno jajčevsko razpoloženo agenturo globoko preseneča ena sama okoliščina: kam so v tem skrajnem levičarskem okolju, v tem ekstremno težkem komunističnem času, ki se huje kot virus širi po Evropi, poniknili vsi pogumni vardisti. Zdaj, ko tako nujno potrebujemo domoljubje, demokratično enoglasje, svobodo izbrane rase? Pa ne moremo pustiti rumenih jopičev samih na Metelkovi, no!
Morda so na kakšnem prešernem »bi tu bi« kosilu. Skrajni levuharski gostinci seveda nimajo pojma, kaj je to »bi tu bi«, ker niso sposobni dojeti sodobnih epidemioloških prijemov najuspešnejše vlade, druge najuspešnejše po mrtvih in druge najuspešneje po številu okuženih na svetu. Krivi so gostinci sami. Ta pametni že ves čas kuhajo za »naše fante« biznismene. Geslo je biznismen in gostilniška vrata se odprejo. Zato lahko pozabite, da bi bil Zdravko v napačni oštariji. On je bil »bi tu bi«. Zato ga niti tokrat niste ujeli. Ni šans. Ima več razlag (in življenj), kot ima nebo zvezd. »Samo povedati smo jim pozabili. Nič hudega. Če bo treba, jim bo vlada poravnala škodo.« Iz skupne blagajne, seveda, ne iz Zdravkovega žepa. Evo, pa smo spet pri polaganju za preživetje.
Tudi pri cepivih smo najboljši. Z rahlo pripombo. V jugo časih se je Tito zdravil v ljubljanskem kliničnem centru. Zdaj nam Beograd vrača uslugo: kdor bi se rad hitro cepil, ker ne more čakati do novega leta, zadostuje, da se nauči cirilice. Zastonj ga bodo piknili na sotočju Save in Donave. Tudi če je Slovenec. Včasih so Bosanci smučali v Kranjski Gori, zdaj hodijo Slovenci na Jahorino. Slovenija želi z ležanjem prehiteti Balkan. In če bo še naprej tako dobro nazadovala, nas morda vzamejo nazaj. A se bomo morali še pošteno potruditi.
Janez pri valjenju ni sam. Popovič je denimo spet zamenjal odvetnika v svojem sporu z Mandarićem. (Adijo, Franci!) Zdaj trdi, da ga je kar sam Mandarić prosil za to, da bi mu zazidljivo parcelo spremenili v park. Trdi tudi, da je on edini koprski demokrat, ker se zavzema za referendum, in da je sedanji župan Bržan novi koprski tiran. Evo, kaj vse prinese valjenje. Dve leti valjenja jajc celo Popoviča spremeni v demokrata. Bržan bo moral priznati, da brez referenduma niti v Kopru ne bo demokracije. Pa čeprav bodo odločali začasno prijavljeni delavci, ki si najbolj želijo 300 metrov visoke stolpnice. Zato zahtevajte referendum in stolp, če hočete valiti jajca, Koprčani!
Komentarji