Namesto populizma čas le za dobro ciljane ukrepe

V nadaljevanju preberite:

Najprej posledice pandemije, od letos pa še širše posledice ruske invazije v Ukrajini, sta zunanja šoka, ki ob gospodarskem ohlajanju in finančnem ukrepanju vlad postajata vse večje breme za državne proračune in javne finance po Evropi. Tudi naš pred kratkim sprejeti državni proračun za leto 2023 je finančno najobilnejši v zgodovini samostojne države, z enim največjih primanjkljajev do zdaj. Taka povečana državna poraba, ki ji ob plačnih pritiskih še ni videti konca, bo spodbujala inflacijske pritiske, ob tem, da imamo zelo visoko tudi osnovno inflacijo, torej rast cen, ki ne vključuje hrane in energentov.

Ena glavnih fiskalnih »bazuk« Golobove vlade bo očitno predlagani interventni zakon za pomoč gospodarstvu, težak kar 1,2 milijarde evrov (približno dva odstotka BDP), ki bo kmalu po hitrem postopku prispel v državni zbor. Z njim bo država porabila kar polovico od 2,5-milijardne proračunske rezerve za prihodnje leto.

Zakaj so zdaj na mestu le dobro ciljani ukrepi za pomoč najranljivejšim? Kaj je Ahilova peta slovenskega javnega dolga? Katero strateško naložbeno odločitev bi morala Golobova vlada čim prej sprejeti?