Na zdravje!

Ne, ni še martinovo, čeprav se je mošt že spremenil v vino in Martina prikrajšal za čarovnijo.

Večkrat me je med vožnjo prešinilo, kaj bi se zgodilo, če bi me sredi ostrega ovinka, ko nasproti po polovici mojega voznega pasu drvi avtomobil, ki ima za volanom nerazsodnega voznika (enako verjetno voznico, ne bodimo lažno skromne), popadlo kihanje? Spustim volan, si z roko pokrijem usta, zamižim (je mogoče kihniti s široko odprtimi očmi?), s preostalimi okončinami pa se varno umaknem na rob ceste in si poiščem pomirjajočo glasbo ...

Pred kratkim se je zgodilo. Tisti silovit pritisk, ki se dvigne izmed reber in ga ni mogoče zadušiti ali odložiti. Čudno, da lasatim ta sila ne odnese las z glave in brkačem brk izpod nosa. Minilo je tako, kot je prišlo, avtomobil je ostal na cesti in vse v bližnji okolici je preživelo.

Res je, da nekaj časa sonce ne bo tako žarko svetilo, da bi pogledi proti žareči krogli sprožali salve kihanja, kar je najpogostejši vzrok teh notranjih viharjev, bo pa vseeno kihalo vse, kar leze in gre: stare mame in vnuki, čakajoči na avtobusnih postajah in poslušalci v koncertnih dvoranah – zgodilo se je že, da je solist prekinil koncert, ker ga je publika z zborovskim kihanjem preglasila. Kihanje lahko sproži tudi nenaden stik z mrzlim zrakom. Pelod. Mačja dlaka. Ali preprosto to, da se sluznice, ki kot neustrašna bojna linija branijo notranje organe pred zunanjim sovražnikom, počutijo »zaprašene«. V orkestrirani akciji živcev se zmenijo z možgani (ki očem vedno ukažejo, naj zamižijo!), da aktivirajo celo vojsko mišic in v silovitem izbruhu zraka iz prsnega koša skozi nosno in ustno votlino s 150 kilometri na uro odpihnejo nepovabljeno nesnago od zunaj. Sluznic je v telesu 400 kvadratnih metrov, za velikost bazena 25 krat 16 metrov. Kihanje je zato nadvse koristno za zdravje (če si z roko pokrijemo usta, tudi tistih v bližini), sramežljivo zadrževanje kihanja pa človeka lahko spravi na bolniško posteljo namesto za martinovo mizo.

Zato na zdravje!, pri obojem.