V kolumni preberite: 

Rezultate lokalnih volitev v Sloveniji je vedno težko analizirati, saj gre za 212 samosvojih političnih realnosti. To se marsikomu zdi veliko – celo preveč. Vendar v nasprotju z demagoško krilatico so občine v Sloveniji večje in številnejše kot v sosedstvu (povprečno število prebivalstva na občino je v Sloveniji le za odtenek višje kot na Hrvaškem, a za tretjino višje kot v Italiji, dvakrat višje kot v Avstriji in trikrat višje kot na Madžarskem), pa tudi v evropskem kontekstu so slovenske občine vse prej kot majhne (povprečje prebivalstva na občino je pri nas za tretjino višje kot v Nemčiji, za šestdeset odstotkov višje kot v Španiji in skoraj petkrat višje kot v Franciji). Toda za razliko od, denimo, Francije ali Italije je lokalne volitve v Sloveniji veliko težje interpretirati v vsedržavnem ključu, ker imajo bolj raznorodne politične okoliščine in so razvile presenetljivo različne politične kulture. To je morda povezano tudi s tem, da so v povprečju večje in da v pomanjkanju katerekoli druge institucije lokalne samouprave (kar je velika posebnost in hiba slovenske politične ureditve, obenem pa tudi že deset let trajajoče neustavno stanje) opravljajo številne funkcije, ki so drugod v pristojnosti pokrajin.