V nadaljevanju preberite:

Letos so cene gradbenih materialov zletele v nebo. Konstrukcijski lepljeni les se je od prve polovice leta 2021 podražil za 250, plošče OSB za 100, jeklo za 50, izolacijski materiali in mizarski izdelki pa za 10 do 20 odstotkov. »Če se bo pandemija nadaljevala, se bodo problemi samo še stopnjevali, kar ne pomeni ravno najboljše napovedi tako za gradbeno panogo kot tudi druge z njo povezane storitve,« pravijo proizvajalci montažnih hiš. Gradbeniki, arhitekti in naročniki čakajo na vrnitev v staro »normalnost«, ko lahko pričakujemo znižanje cen ter večjo dostopnost materialov.

Toda kaj, če rešitev ni v vrnitvi na staro stanje? Čas epidemije je tudi priložnost za nov razmislek o smislu, o odgovornosti do okolja, naravnih virov in potreb ljudi ob vse večji naseljenosti planeta.

Tretjina ljudi na svetu danes stanuje v hišah iz zemlje. Ogromna večina ne po lastni izbiri in ne zaradi želje po ekološki gradnji, ampak zato, ker je ceneje, in si odpornejših, zanesljivejših iz betona, stekla in jekla ne more privoščiti. Takšna gradnja zaznamuje tradicionalno arhitekturo vseh celin. Številne historične hiše iz zemlje so se ohranile več stoletij. Znamenito – in na seznam Unescove dediščine vpisano – je mesto Šibam v Jemnu s 500 let starimi nebotičniki iz zemlje, ki so se ohranili vse do danes. Stoletja stare gradnje najdemo v mestih zahodne Evrope.