Ljudožerci iz vseh grotesk, ne blefirajte!

Nikar ne blefirajte, da boste težko preživeli današnji ponedeljek. Saj smo Slovenci svetovni podprvaki (takoj za Japonci) v kratkem spanju. Doslej sem mislil, da je največji človeški problem, če slovenski sodnik narobe dosodi enajstmetrovko Angležem, če nam zjutraj ne dovolijo spiti skodelice kave (Slovenci smo v skladu s kratkim spanjem tudi četrti kofetarji na svetu), prebrati tračev s facebooka, ali če za veliko noč ne dobimo pirhov in domače potice. Obstajajo pa še veliko hujše, klobasaste grozljivke.

Zdaj ne bom odpiral debate o cepljenju kokoši, puranov in fazanov pred ptičjo gripo, ker je jasno, da bi s tem še ptiče razdelil na za in proti. Toda špijonka Milena je ugotovila, da nam bo šlo prihodnji teden precej za nohte, ker so zaradi gripe preventivno zaprte kokoši v hudem stresu. Take ne nosijo jajc, seveda! In zdaj vi meni povejte, kako boste preživeli naslednji teden, če ne bo pirhov? Si predstavljate, da bi v začetku aprila kokoši stavkale s transparenti: Pozabite vi na svoje pirhe! Poleg plina in polen bi imeli dodatne motnje na trgu, bit-kokoš pa bi kotirala vsaj toliko kot bit-kojn.

V četrtek je udarila strela z jasnega, da je nekdo razrešil upravo 2TDK. Če so vohljuni vprašali ministrico za infrastrukturo, ali morda ona kaj ve o tem, so dobili nadvse poučen odgovor, da Alenka nima pojma in da je to izključna pristojnost nadzornega sveta. Kakšni nevedneži smo špijoni, ki sprašujemo ministre, če morda oni kaj vplivajo na življenje v tej državi. Seveda ne, niti približno! Upravo so nadzorniki zamenjali zato, ker bi se lahko zgodilo, da bo drugi tir zgrajen polne tri mesece pozneje, kot so obljubili pred štirimi leti. Končno smo le dobili natančne nadzornike. Če zamujajo dovoljenja za tujce tri mesece, če se igrajo z revizijo devet mesecev, z referendumi dve leti, s prostorskimi načrti 15 let, če soglasja za vzporedni tir zbirajo šest let ... je to vse v najlepšem državnem redu. Logično, saj ministri nimajo nadzornega sveta.

Istrani z največjim veseljem spremljamo parodijo na ljubljanski drugi tir, imenovano tudi kanal C-nič. Groteska govori o traktoristih, ki žrejo svoje otroke. Tudi v primeru drugega tira je nekdanja najboljša Janezova vlada (še minister za okolje in prostor je bil podoben Janez, za promet pa božični Janez) leta 2005 sprejela državni prostorski načrt za ta tir. In ko je Cerarjevi vladi 11 let kasneje vendarle uspelo pridobiti gradbeno dovoljenje zanj in je vse kazalo, da bi se končno lahko kaj rodilo iz te železniške moke, so vsi pozabili, kdo je določil traso. Na oder je stopil Vili z izdatno pomočjo desnosučne mašinerije, ki ima v mezincu vse – od traktorjev do ustavnih sodnikov. Na lepem jih je zmotila trasa (kot pri kanalu, torej), ki da je bila hudičevo delo (morda pa imajo Janezi res kakšno tajno zvezo z njim). Zato jim je uspelo dvakrat ponoviti referendum o tiru. Sicer ne ravno o moteči trasi, ampak o zakonu, ki je uvajal pretovorno takso in pribitek na cestnino zato, da tira edinkrat ne gradijo samo iz javnih sredstev, ampak v čim večji meri iz privatnih žepov. V referendumski kampanji proti temu zakonu sta zastavo nosila ravno Vili in znani Aleš.

Drugotirno žretje lastnih otrok ponavljajo pri kanalu za ljubljanske kakce. Projekt so se začeli v 80. letih, kasneje je pri vodenju projekta kot tehnični direktor podjetja VO-KA sodeloval tudi Aleš Hojs. Uradno ga je začel župan Jože Strgar (iz Demosa), nadaljevali so ga Dimitrij Rupel, Vika Potočnik, Danica Simšič. In Janković, ta lump, je zanj priskrbel celo gradbeno dovoljenje. Še predsednici Nataši, ki se spozna na motorje in letalsko tehniko, je videti, da je prešpricala poglavja o infrastrukturi, se je pa pošteno nalezla Borutove volje po ugajanju. Skupaj so doslej zgradili 42 od 44 kilometrov kanala, sodobnega, potresnovarnega, zaščitenega v armirano betonski kineti. Če kdo morda ne ve, kako taka kineta varuje ljubljanske kakce in posledično čisto vodo, naj razložimo, da bodo varovani podobno kot zlate palice v trezorju NLB, torej veliko bolje od vseh drugih obstoječih klobas v ljubljanskem močvirju. Zdaj, ko je kanal skoraj zgrajen, bi po toliko letih njegovi očetje lastnega otroka spekli in pojedli. Zakaj tako radi žrejo svoje »otroke«, ne vemo. Ampak če komu še zmeraj ni jasno, o čem je pravzaprav glasoval na dveh protitirnih referendumih in kako bodo hitreje zgradili drugi tir, mu v tej rubriki ni pomoči.