Enajsta teza o božji ljubezni do Izraelcev

Oni dan smo lahko slišali Američana, ki je na vse pretege hvalil življenje v Slovenji. Povprečen gledalec TV Slovenije mu po vsej verjetnosti niti približno ne more zaupati. Zagotovo je to bil kak dobro plačan Golobov agent, zaključi svojo poglobljeno študijo in Američana odpiše. Še posebej nesprejemljivo se mu zdi, da bi lahko ZDA-jevec hvalil naš zdravstveni sistem, v katerem ima zdravstveno zavarovanje 98 odstotkov prebivalcev in posledično čudežno lahek dostop tudi do vrhunskih in učinkovitih zdravstvenih storitev. Medtem ko je v opevani Ameriki ravno obratno.

Po tej tv-teoriji se je v kokošji državi vse sfižilo 24. aprila 2022: zdravstveni sistem, pokojnine, plače, šolstvo, ekonomija, celo muzejska znanost ... vse se je po tem datumu razletelo. Prej je bil v tej državi raj, en sam čudežni red, v enem samem volilnem dnevu pa smo se znašli v peklu. V enem dnevu smo izgubili vse vrhunske dosežke svojega zdravstva.

Vzemimo primer nevrokirurga Vinka Dolenca. Po tem pionirju mikrokirurgije so v svetu imenovali devet operativnih nevrokirurških postopkov, akademika še danes vabijo z vsemi častmi na predavanja po vsem svetu, je prejemnik številnih državnih in evropskih odlikovanj, rešil je kakih 10.000 življenj ... Pred 30 leti pa se je v primeru enega iznajdljivega Izraelca, operiranega v ljubljanskem kliničnem centru, zapletlo (pa ne po Dolenčevi krivdi) in Izraelci so potem našemu kirurškemu mojstru in družini uničili življenje. Po 30 letih pravdanja, ko je Dolenca pustilo na cedilu celotno slovensko sodstvo z ustavnim sodiščem vred, so Dolenca rehabilitirali šele na Evropskem sodišču za človekove pravice. Kolikor je tak primer sploh mogoče rehabilitirati. Kajti če ne on, bo morala namesto njega odplačati milijone evrov odškodnine slovenska država. Kar je seveda še dodaten nateg, saj je vsem jasno, da svetovnemu mojstru Dolencu z beraško palico ne bo nikoli uspelo odplačati vseh milijonov. Sodišče bo nemara določilo Izraelcu donosnejši sklep, da mu mora milijone plačati slovenska državna blagajna.

Kako iz ustave narediti kebab

O tem, kako »pravičen« postopek je ubralo izraelsko sodišče, največ pove način, s kakšno zvijačo so slovenskemu zdravniku vročili vabilo na sodni proces v Izraelu. Tja so ga sodniki zvabili s pomočjo izraelskih zdravnikov, Vinkovih kolegov (si lahko predstavljate to kolegialnost!), pod pretvezo, da bi jim pomagal pri operaciji. V resnici so zdravniki sodelovali pri sodni zvijači zgolj zato, da so mu lahko Izraelci vročili sodno vabilo. Sodni proces bi se sicer moral odviti v Ljubljani, v kraju, kjer je do spornega dogodka prišlo. »Povej mi, kako sebi krojiš pravico, in jaz ti povem, kdo si,« pravi 11. teza o božji ljubezni do Izraelcev.

To velja tudi za Andreja Graha (partizansko WTF), ki so ga Janezovi križarji nezakonito imenovali za generalnega direktorja RTV Slovenija, saj sodno dokazano ni izpolnjeval pogojev za zaposlitev. Krščansko vzgojeni fant je dobro leto po nezakonitem imenovanju brez kančka slabe vesti predlagal nov razpis, za katerega je medtem spremenil razpisne pogoje tako, da mu na ponovnem razpisu preprosto ni bilo treba imeti triletnih vodstvenih izkušenj. Povej mi, torej, kako sebi krojiš pravico, in jaz ti povem, kakšen goljufček si! Če ta 11. teza o božji ljubezni do iznajdljivcev ne zadošča za takojšnjo razrešitev tička s sebi prikrojene funkcije, potem ni čudno, da pri nas mojstre zapiramo in jih spravljamo na beraško palico, zato da nam vladajo tički. Če nam tak položaj zaukazujejo celo ustavni sodniki, potem nam ostane le še ena 11. teza. Tista, ki nam jo je povedal Karl Marx v svoji 11. tezi o Feuerbachu: Filozofi so svet le različno razlagali, gre za to, da ga spremenimo.

Z zamudo hočejo biti iznajdljivi tudi ameriški špijoni, ki so šele pol leta po eksploziji ruskih plinovodov pri danskem otoku Bornholm odkrili in razkrili privatne ukrajinske teroriste. Jože P. Damijan je o stari Bidnovi napovedi, da bo Severni tok izpuhtel, poročal že septembra lani. Cia je tedaj krivdo še zvračala na Putina. Ker pa je še slovenskim vrabcem jasno, komu najbolj koristi miniranje Severnega toka, so agenti Cie pol leta kasneje raje ubrali priročnejšo hollywoodsko verzijo in v Severnem morju nenadoma našli sledi ukrajinskega Jamesa Bonda. Neverjetno, kakšno srečo prinaša ukrajinska vojna orožarski industriji in režiserjem bondovskih filmov. Žalujoči Evropejci v njih prevzemamo le še kaskaderske vloge.