
Neomejen dostop | že od 14,99€
Nedavno (15. novembra) je Statistični urad RS objavil podatke o BDP za tretje četrtletje 2022, pri čemer je osrednji fokus pri objavi padel na spremembo realnega obsega BDP v obdobju enega leta. Ta rast je bila 3,4-odstotna, kar je bilo na letni ravni precej manj kot v prvem (+9,7 odstotka) in drugem četrtletju (+8,3 odstotka). Pri tem se moramo tudi zavedati, da se je BDP lani močno krepil vse leto (ob koncu leta 2021 je bil njegov obseg precej večji kot v prvem četrtletju), kar pomeni tudi, da je zato zelo logično pričakovati, da se medletne rasti letos hitro znižujejo. Zaradi okoliščin izjemno visoke rasti v letu 2021 (+8,2 odstotka) bo povprečna rast BDP v letu 2022 med pet in šest odstotki (po naši oceni je interval zaupanja pri 90 odstotkih) zgodovinsko izjemna, saj bo sledila visoki rasti v predhodnem letu.
Kaj je torej prispevalo k navedenemu padcu BDP? V izdatkovni metodi so to zaloge, precej spremenljiva in tudi težko napovedljiva postavka, ki zaradi metodološke posebnosti ni izračunana na realni osnovi kot prej naštete. V tretjem četrtletju je bilo oblikovanih za 116 milijonov evrov zalog, kar je bilo 758 milijonov manj kot v predhodnem.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji