V nadaljevanju preberite:

V zadnjih dneh je v ospredju prelomni geopolitični trenutek, ki lahko pomembno vpliva na našo blaginjo v prihodnjih mesecih, morda tudi letih. Ruski predsednik je podpisal odlok o delni mobilizaciji rezervistov ter opozoril, da bi Rusija lahko uporabila jedrsko orožje v primeru, če bi bila njena ozemeljska celovitost kršena. Pri tem naj bi v štirih zasedenih regijah v Ukrajini v kratkem izvedli referendume o priključitvi k Rusiji, kar seveda lahko pomeni, da bi v primeru priključitve katere od teh regij k Rusiji protinapad ukrajinske vojske lahko pomenil tudi povraten odziv z jedrskim orožjem.

Navedeni geopolitični razplet pomembno povečuje verjetnost slabšanja gospodarskih pričakovanj v Evropi, kljub temu da so cene zemeljskega plina nekoliko padle z vrha, ki so ga dosegle 26. avgusta (s 347 na 185 evrov/MWh), precej podobno se je zgodilo s cenami električne energije (cena letnega produkta na borzi Hudex je v tem obdobju z 953 evrov/MWh padla na 529). Ta gibanja izražajo tudi vse manjši vpliv ruskega plina na končno tržno ceno prej omenjenih energentov, kar pomeni, da to ekonomsko orožje v kontekstu skoraj popolne ustavitve dobav ni več učinkovito. Seveda ne smemo pozabiti, da so tudi zadnje cene teh dveh energentov uničujoče za velik del gospodarstva, še posebno večje porabnike v industriji materialov, ki zaradi specifične dinamike (trapezna in podobna) porabe energentov nimajo vnaprej zakupljenih vseh ustreznih količin energentov po predhodno nižjih cenah. To vseeno pomeni, da spremembe pri dobavah ruskega plina zaradi ustreznega pridobivanja alternativnega plina (LNG) kot tudi znižanja porabe (predvsem v industriji) nimajo več takšnega vpliva na tržno ceno zemeljskega plina in posledično električne energije.