V kolumni preberite:

Na gozdnatem pobočju ob Savi, nedaleč od Litije, obledeli rumenkasti zidovi med krošnjami dreves že od daleč naznanjajo eno tistih številnih grajskih stavb, za katere se najprej zdi, da v enaindvajsetem stoletju nimajo prave prihodnosti. V dvajsetem stoletju je bil nekdanji razkošen dvorec s parkom samo še senca samega sebe; med obema vojnama je bila v njem nastanjena gimnazija za ruske emigrante, med drugo svetovno vojno so ga nemški okupatorji spremenili v utrjeno postojanko, nato je prešel v last lokalne kmetijske zadruge, ta pa je v njem uredila zasilna stanovanja za svoje delavce. Do pred nekaj leti, ko je bil končno izpraznjen.