V kolumni preberite:

Druga svetovna vojna je vstopala v nove etape nasilja, ko je bila 14-letna Breda Pogorelec pred koncem leta 1943 izključena z ljubljanske klasične gimnazije. Razlog za drastični ukrep je bila strategija novega ravnatelja Marka Bajuka, ki je nekatere zanesljive učenke spodbudil k poročanju o politični usmerjenosti sošolk. Poročevalke so v razpredelnici, iz katere je bilo mogoče razbrati politično klimo v razredu, odnos do okupacijske oblasti, vere ipd., izpisale Bredino ime v najbolj zloveščem okencu, ki je pomenil izključitev iz šole – »komunisti in brezverci«. Ravnatelj Bajuk je ob Bredini izključitvi skomignil, da je »njeno srce na Krimu«, tj. med pripadniki odpora. Odtlej je pouku sledila prek sošolk, takoj po koncu vojne pa opravila izpite in maja 1946 z odliko maturirala. Tako ugotavlja slovenistka Mojca Smolej v biografski študiji o najprodornejši jezikoslovki druge polovice 20. stoletja v knjigi Osebnosti slovenske humanistike in družboslovja.