V kolumni preberite: 

Poletna Ljubljana postaja podoba čudovite distopije srečnih in premožnih. Rezidenti in slehernice so že zdavnaj zapustili mestni center, starosti, bolezni in revščine ni več, še v strežbi bogatim turistkam in turistom se udinja le še brhki študentski razred z znanjem angleščine, ki pride po izkušnjo dela za nizko urno postavko, preden še sam obogati in postane turist prihodnosti. Če bi princ Siddhartha očetu z nizkocenovnim letom pobegnil v današnjo Staro Ljubljano, nikdar ne bi postal Buda, saj bi v njej težko našel kakršnokoli trpljenje. Urejene ulice, razkošje blagovnih znamk in urejeni, zadovoljni, dišeči ljudje z dragimi avtomobili, skiroji in telefoni, s katerimi dokumentirajo dobro življenje.