V nadaljevanju preberite:

Ko je bila korejska pisateljica Han Kang pred tednom dni razglašena za dobitnico Nobelove nagrade za književnost, se je zgodil predvidljiv scenarij. Prodaja njenih del je skokovito porasla, knjige z njenim imenom so se iz zakotnih predelov knjigarn v hipu znašle na vidnih mestih izložb, prodajni agenti so hiteli objavljati analize, kako strm porast je doživela njena proza.

To je moč prestižnih nagrad, umetniške artefakte so iz ezoterike sposobne v hipu prestaviti v mainstream. Pri tem višina denarne nagrade niti ni bistvena, čeprav milijonski ček marsikateremu dobitniku pomeni socialni korektiv. Ampak poglejte goncourta, dobitniku prinese en evro, a tudi nesluteni pospešek pri prodaji njegovih del.

Opozoriti hočem na razliko med oprijemljivostjo in neoprijemljivostjo meril uspešnosti. Ko je stalni tajnik Švedske akademije naznanil Han Kang, sem šel na spletno stran največje slovenske založbe in preveril, ali imamo prevedeno kakšno njeno delo. Glej, glej, Vegetarijanko imamo, še več, roman je bil v trdi vezavi na voljo s 40-odstotnim popustom, zato je bila cena skoraj identična žepnici.