Ko se rodi ... beseda

Na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU so pred časom pripravili izbor za najizvirnejšo novo besedo. In zmagala je drečka. Vrečka za pasji d... Lepše: za pobiranje pasjih iztrebkov na javnih površinah. Predlagal jo je tvitar iz severovzhodne Slovenije. Etimolog Marko Snoj je ob izboru povedal, kako se izgovori: da je »e ozek, ker je to pravzaprav vrečka, ki ima začetni d«. In drečka z ozkim e-jem je veselo zakrožila med ljudstvom, postala je celo malce slavna, sprejeli smo jo kot nekaj, kar smo že dolgo pogrešali.

Kmalu se je jezikoslovcem oglasila gospa iz Goriške, ki je v zmagovalki prepoznala svoj izraz za nosilec za vrečke za pasje iztrebke. Isti dan, kot je čivknilo z drugega konca Slovenije, jo je sama predstavila na facebooku kot novo linijo izdelkov svoje pasje šole, pravi. A se je glede avtorstva hitro potolažila. Če bo ta beseda pripomogla k temu, da bodo ljudje na sprehodu poskrbeli za čistočo javnih površin, je zadovoljna. Potem so se oglasili iz podjetja, ki ponuja širok izbor hrane in opreme za pse, mačke, glodavce, ptice, plazilce. Zanimalo jih je, »kdaj bo beseda sprejeta v SSKJ, da bi jo lahko uporabili pri ponudbi«. Kot so nam povedali, se jim zdi silno uporabna, v svoj program jo bodo uvedli že prihodnji teden, to pa zanje pomeni kar precej dela: nove oznake za vse poslovalnice, družabna omrežja, etikete. Poleg drečke obstajajo namreč tudi pripomočki zanjo.

No, zanimivo pri vsem skupaj je vprašanje, kdaj človek lahko začne uporabljati besedo. Ko je v slovarju? Ko je v pravopisu? Ko jo požegnajo jezikoslovci? Mesto v slovarju si zaslužijo le besede, ki se dovolj pogosto pojavljajo, so povedali na inštitutu in dodali, da njihova vloga ni jezikovni terorizem, ampak samo, ali je beseda tvorjena ali prevzeta po pravilih slovenskega jezika. In drečka je. In lahko jo uporabljamo. Tako v jeziku, še bolj pa ... v parku, na pločniku, pred blokom. Skratka beseda, s katero bomo imeli še kar nekaj dela.