Kdo je tu Don Corleone, pravzaprav

V tednu pred največjim krščanskim praznikom, ki slavi rojstvo odrešenika, smo deležni vseh mogočih voščil, dobrih želja in lepih besed, še posebno od politike, ki stavi vse na krščansko etiko, kulturo in čaščenje človeka kot najvišjega stvarstva vsemogočnega. Zato smo veseli karizmatičnih voditeljev, ki z izbranimi besedami nagovarjajo svoje bližnje in ovčke, ki jim vdano ter pokorno služimo.

Še posebno krščansko prijazne besede je izbral Danijel Krivec, ki je vedenje svojih sodelavcev v parlamentu označil za mafijsko. Dal je vedeti, da poslanski mafijci niso sami, da jih pri delovanju podpirajo sateliti, kot so (nekatere) nevladne organizacije, sodstvo, pretežni del novinarstva in večina sindikatov. Pozabil je na 356 podobnih mafijcev iz evropskega parlamenta, ki so le podaljšana roka slovenske koze (nostre).

Marlon Brando je bil Corleone v Botru, kdo pa je v dolini Šent Florian? Foto Pf1 Wenn.com

V tajni agenturi smo veseli nove znamke, ki nam jo je Krivec prilepil na 30 let onesnaževalne podlage. Niti misliti si ne upamo, kako težke besede bi nam namenil, če ne bi bili v adventnem času, v katerem nas pastir uči spoštovanja bližnjega. Ali je poslanec res krivec ali ni, bo zadnjo povedalo sodišče. Večina sindikatov se je ob teh prijaznih žaljivkah odpovedala mafijskim metodam, saj je povsem kulturno, v slogu pravne in demokratične države, zahtevala opravičilo, sicer bo uporabila pravna sredstva. Pretežni del novinarstva, sodstva in nevladnih organizacij pa na opravičila niti ne računa, morda zato, ker je krivec od bivšega genija dobil pojasnilo: »To ni desničarska politika, to je preprosto fašizem, in zdaj je tega dovolj.«

Sicer pa o mafijskih metodah največ pove sistem kadrovanja na celi državni črti. Ker premier ne more neposredno in osebno prevzeti funkcije prvega moža DUTB, nadzornika, urednika in direktorja vseh največjih državnih podjetij hkrati, te funkcije prevzemajo dvojniki, odvetniki, poslovni partnerji, bratje in sestre iz prave »družine«. Za takšno brezmadežno Evropo se borijo krivci, ki nam namesto Božička podtikajo botre.

Pred nekaj meseci, ko se je virus utrgal s štrika, so v številnih krajih cepili samo po dve uri enkrat na teden. Zdaj cepijo tudi ponoči. Pri Poklukarjevih so izračunali, da nekoga ob dveh zjutraj prime huda želja, nujna potreba ... Zdaj ali nikoli. Skoči v hlače, puli in plašč in kar v copatah – »drajv in« – hoče šponto (injekcijo) ta hip. Domnevajo, da je ponoči med eno in peto uro zjutraj želja po cepivu najgloblje izražena, je ugibala naša špijonka, specializantka. Doktor špijonstva pa drugače razlaga: gre za neke vrste odvisnost. Pravi odvisniki od cepiva morajo dobiti iglo med drugo in tretjo zjutraj, ker takrat vakcina najbolj prime. Celo pri antivakserjih, ki so večino dneva proti cepljenju, ponoči ta »proti« popusti. Pa tudi manj opazni so v temi. Sosedje nikoli ne izvedo, kdo se je čez noč cepil.

Včeraj me je Andraž vrgel na minsko polje, na katerem me je znani intelektualec iz minute v minuto bolj masiral in me z najvišjega piedestala avtoritete prepričeval, da nimam pojma, da je s cepivi vse drugače, da on in še nekaj nobelovcev ve, kako se je vse skupaj sfižilo v zaroto. Ihan, Jerala in podobni specialisti lažejo, mediji trobimo v isti rog. Bog ve, koliko postrani služijo številni uredniki in lastniki teh enoumnih medijev. Zdravniki prejemajo podkupnine od farmacije, če jih pa ne dobijo, morajo molčati, sicer izgubijo licenco. Lažejo v vseh slovenskih bolnišnicah o tem, kdo zboli, kdo je cepljen, kdo umira in kdo ne. Lažejo sestre, zdravniki, administratorji, ki popisujejo, vozniki mrličev, še pogrebniki in nosači vencev dobijo podkupnine, da hodijo na fiktivne pogrebe. Verjetno lažejo tudi v komunalnem podjetju Piran, kjer so mi povedali, da so na piranskem pokopališču pokopali več Pirančanov le še leta 1944, leta 1929 (v času tuberkuloze) in v času španske gripe, v letih 1918 do 1922. Pol sveta prejema podkupnine, da se lažejo o tem virusu, meni pa niti sendviča ne dajo.

Obstaja pa še ena možnost: da se je malce stemnilo na nekaterih podstrešjih, s katerih me prepričujejo o zarotah, ki so očitno božansko perfektno usklajene po vsem svetu, v vseh državah, z vsemi (mafijskimi) mediji orkestrirano vred. Na eni strani mafija, na drugi fašisti, s tretje še hujši zarotniki. Mat'r, kakšna kompanija! Še dobro, da imamo borce na protizarotniških okopih, ki nam odpirajo oči, sicer bi vsi mi tanko piskali.