Mislijo, da so nam vzeli glas. A virusi, dvor in izvoljeni predstavniki, viseči na klinih vegaste politikantske lestve, delajo račun brez foniatra.
Galerija
Protesti v Kranju. FOTO: Voranc Vogel/Delo
V nadaljevanju preberite:
Pred štirimi tedni je na tem mestu izšla moja Anonimka. Istega dne navsezgodaj je še toplo Delo izginilo iz naše šolske čajne kuhinje. Ali pa do nje niti ni prišlo, kaj se ve. Morda se je v kolumni kdo videl naslikanega v napačnih barvah, morda je kdo ni doumel. Lahko, da je bila komu tako všeč, da jo je spravil na varno.
Vsekakor sem bila uspešno utišana. Moj glas je utišanje doumel dobesedno; začel se je krhati in do konca pouka skoraj pošel. Naslednjega jutra sem se zbudila brez njega in ves teden zatem le šepetala. V nadaljnjih treh tednih sem napredovala do škripanja, ki se te dni počasi umika pravemu glasu. Utišani in nemi mesec, nočna mora vsakega poklicnega govorca ali pevca, je končno mimo.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se