Draga Urška, prosim, pridi v Ljubljano. Pridi in povej: kdo v deželi tej je najlepši, kdo najmočnejši, najmodrejši, kdo prosvetljen, kdo največji demokrat, ljubitelj ljudskih množic, naprednega novinarstva, kdo najbolj pravičen, kdo skrbi za pravno in socialno državo, za dober biznis vsem enako, kdo se bori za sožitje, bratstvo in enotnost evropskih narodov, za čvrsto in čisto Evropo, za strpen dialog, za kulturni razcvet svojega naroda. Povej, kdo je slovenski odrešenik. Tvoj obisk je nujen, saj nam ravnokar razkrinkani Sršeni, Koprive, Troti, Osati, Škrati, Peklenščki, Rablji, Bruhi, Kozli, Petelini, Črvi, Gnide in drugi troli, ne služijo več najbolje... Začasno smo prisiljeni ustaviti demokratično delovanje na socialnih omrežjih, ki so sicer zgled svobode in sodobnega državništva.
Ekskluzivno pridobljeno tajno pismo je le uvod v predstavitev slovenskega najuspešenješga političnega modela na svetu, daleč boljšega od tistega na Danskem, Finskem, v Novi Zelandiji, Kanadi, itd.
FOTO: Matej Mljač
Včasih je veljalo, da je sestavni del kakovostne sodne odločitve jasen, lapidaren, klen slovenski jezik, ki ne dopušča sence dvoma ne o razsodbi ne o argumentih in pravni logiki, ki je pripeljala do odločitve. Če bi se radi prepričali o lepem primeru nasprotnega, preberite sklep ustavnega sodišča, s katerim je osem ustavnih sodnikov soglasno zavrglo pobudo Milana Mandarića za oceno ustavnosti prostorskega načrta o ureditvi Centralnega parka Koper, ki ga je tik pred volitvami 2018 sprejel koprski mestni svet pod taktirko bivšega župana Borisa Popoviča.
To je že druga odločitev ustavnega sodišča na isto temo v enem mesecu, kmalu dobimo še tretjo verzijo. (Spomnite se, da so tri- ali štirikrat odločali tudi o delitvi občine Koper, vsakič je bila delitev malce drugačna.)
Včasih je veljalo, da je sestavni del kakovostne sodne odločitve jasen, lapidaren, klen slovenski jezik, ki ne dopušča sence dvoma ne o razsodbi ne o argumentih in pravni logiki, ki je pripeljala do odločitve.
Če smo prav razumeli, potem velja Bržanov odlok, s katerim so ustavni sodniki razveljavili Popovičev odlok o Centralnem parku in bi se torej lastniki zemljišč lahko zdaj mirno (mirno?) lotili gradnje stanovanj in poslovnih prostorov. Hkrati so zavrgli Mandarićevo pobudo o ustavni presoji Popovičevega odloka, ker pri tem odloku po njihovi razlagi ne gre za spremembo stavbnih zemljišč v parkovna zemljišča. Sodniki so očitno menili, da poleg Bržanovega velja tudi Popovičev odlok, ki namesto zasebnih stanovanj in poslovnih prostorov dopušča gradnjo stavb za kulturo, razvedrilo (pavilijonov, gledališča, športnih objektov, sanitarij, slačilnic ...). Mandarić torej lahko gradi stavbe, le da ne smejo biti več zasebne ampak v javnem interesu. Ustavniki torej trdijo, da se zasebniku njegove pravice ne spremenijo, če mu namesto privatne hiše dovolijo graditi javni WC ali javni kulturni dom, na primer. Zato so Mandarićevo pobudo zavrgli.
FOTO: Matej Mljač
Očitno je Popo povsem drugače razumel sklep ustavnih sodnikov. V tem je skrita lepota jasno nejasnih stališč sodnikov. Zato je pri ustavnih sodnikih še tretja pobuda: Če je Popovičev prostorski načrt o parku veljavno preklican, je potem referendum o Bržanovem odloku, ki po ustavnem sodišču velja, še dopusten ali ne? Če bodo odločili, da morajo v Kopru vendarle z referendumom presekati Popovičevo dilemo in če bodo potem Koprčani rekli, da hočejo imeti 300-metrski stolp, me zanima, kateri borec za okolje in prostor bo nasprotoval ustavno podprtemu soglasju za gradnjo takega stolpa, še bolj pa, kateri šejk bo v nadaljevanju sage investiral v tako pravno državo.
So pa isti ustavni sodniki v Portorožu naredili tisto, kar je bilo logično in pričakovano: če so v civilni iniciativi zbrali podpise za razpis referenduma, je logično, da se župan ne more delati Francoza. Še posebej, če se piše Bossman. In če bodo v Piranu na referendumu razveljavili prostorske načrte, je tudi prav. Vse, kar odloči ljudstvo, je prav, naj stane, kar hoče. Ljudstvo je po nasvetu Sebastjana Jeretiča (ki zdaj svetuje Toninovim in Počivalškovim) izvolilo Petra Bossmana, ljudstvo je izvolilo sedanjega župana Đenia Zadkovića. Zato je tudi precej verjetno, da bo isto ljudstvo še desetkrat volilo napačnega kandidata. Morda pa se enajstič posreči. Temu eni pravijo demokracija, drugi tudi loterija ali igra na srečo. Samo ne se opravičevati, da niste šli na volitve, ali da ste se zmotili na volilnem listku, ali pa da niste vedeli, kdo je kdo. Tudi ustavne sodnike so izvolili vaši izvoljenci ljudstva. Potematkem je vse tako, kot mora biti. Zato sploh ni jasno, na koga se ta narod tako jezi.
Komentarji