Brezkončno lovljenje ravnotežja na vrhu vala, ki ne pojenja, nam ubija dušo in telo.
Galerija
Zato sem letos po dolgem času spet pisal dedku Mrazu, ki ima v mojih mislih podobo dr. Milana Kreka. FOTO: Leon Vidic/Delo
V nadaljevanju preberite:
Zato sem letos po dolgem času spet pisal dedku Mrazu, ki ima v mojih mislih podobo dr. Milana Kreka. V bistvu smo mu pisali vsi v službi in ga lepo prosili, naj nam čim prej prinese cepivo. Naj s Triglava prileti na Ljubljanski grad in se spusti na Krekov trg z zvrhanim košem ampul na suhem ledu. Četudi darilo prinese z nekaj zamude, samo pride naj. Požvižgamo se na neželene učinke, kajti dokler ne dosežemo kolektivne imunosti, se koronavirusa ne bomo znebili. Zavihali smo rokav in čakamo. Potem bomo, imuni, skupaj pregnali korono in končno prihodnje leto božič dočakali brez mask in socialne distance.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se