Galerija
PREMIUM 
| Kolumne
| KolumneDavkoplačevalci ne marajo presenečenj
Pomembno je, da umno porabimo vsak proračunski evro in vsak evro dolga – to je za davkoplačevalce glavni adut, da ne postanejo žrtve slabih odločitev politike.
Ne le letos, morda še bolj v super volilnem letu 2022, ko bomo verjetno šli na volišča trikrat, na parlamentarne, lokalne in predsedniške volitve, pa obstaja velika nevarnost, da bodo izdatki poleteli v nebo in jih bo pozneje toliko težje spraviti v vzdržne okvire. FOTO: Yorgos Karahalis//Reuters<br />
17. 4. 2021 | 09:00
6:53
A+A-
V kolumni med drugim preberite:
Vlada bo v času, ko smo brez sistema zavor in ravnovesij, saj so fiskalne omejitve letos in prihodnje leto suspendirane zaradi izjemnih okoliščin, očitno nadaljevala ekspanzivno fiskalno politiko in obsežne ukrepe. Kar sicer samo po sebi ni sporno, problem pa je, ker začasni, protikrizni ukrepi postajajo stalni in za povrhu tudi neredko niso ciljno usmerjeni. Enormno visoke plače in dodatki v zdravstvu ter ponekod drugje v javnem sektorju so tu le vrh ledene gore. V času, ko slovenski javni dolg bliskovito narašča s 65 na čez 80 odstotkov BDP, bi zato še posebej potrebovali resno analizo o učinkovitosti uporabe proračunskega denarja, saj se javnofinančna tveganja izrazito večajo.
Še zdaleč namreč ni vseeno, kako umno država uporabi izposojeni proračunski evro. Sedanje razmere ekstremno nizkih ali celo negativnih obrestnih mer ne bodo trajale večno in ko se bodo obresti nekoč spet dvignile, lahko visoko zadolžena država, hitro postane tarča morskih psov na finančnih trgih; Slovenija je, kot vemo to lekcijo enkrat v preteklosti že drago plačala.
Vlada bo v času, ko smo brez sistema zavor in ravnovesij, saj so fiskalne omejitve letos in prihodnje leto suspendirane zaradi izjemnih okoliščin, očitno nadaljevala ekspanzivno fiskalno politiko in obsežne ukrepe. Kar sicer samo po sebi ni sporno, problem pa je, ker začasni, protikrizni ukrepi postajajo stalni in za povrhu tudi neredko niso ciljno usmerjeni. Enormno visoke plače in dodatki v zdravstvu ter ponekod drugje v javnem sektorju so tu le vrh ledene gore. V času, ko slovenski javni dolg bliskovito narašča s 65 na čez 80 odstotkov BDP, bi zato še posebej potrebovali resno analizo o učinkovitosti uporabe proračunskega denarja, saj se javnofinančna tveganja izrazito večajo.
Še zdaleč namreč ni vseeno, kako umno država uporabi izposojeni proračunski evro. Sedanje razmere ekstremno nizkih ali celo negativnih obrestnih mer ne bodo trajale večno in ko se bodo obresti nekoč spet dvignile, lahko visoko zadolžena država, hitro postane tarča morskih psov na finančnih trgih; Slovenija je, kot vemo to lekcijo enkrat v preteklosti že drago plačala.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Berite Delo 3 mesece za ceno enega.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Sorodni članki
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji