Koledarji razkrivajo resnice, globlje od vprašanj porabe časa: pokažejo, koliko smo akterji v drami svojega življenja in koliko le statisti v zgodbi drugega.
Galerija
Ne glede na to, da še zmeraj ni jasno, kaj bo resnično in kaj digitalno, obstaja cela množica deklaracij, kaj letošnjo leto je oziroma še bo. FOTO: Jure Eržen/Delo
V nadaljevanju preberite:
Od nekdaj se je v koledarjih skrivalo globoko protislovje – to enako velja za današnje digitalne aplikacije kot za fizične predmete, se pravi rokovnike in plahte papirja. Koledarji opravljajo namreč dvojno vlogo, ki ne bi mogla biti bolj v nasprotju sama s seboj: so opomnik, v katerega vnašamo prihajajoče dogodke in roke za opravila. Skratka, vanj beležimo, kaj se še bo zgodilo, vsaj če bo šlo vse po načrtih. Ampak koledar je obenem tudi ogrodje za pisanje kronike – vanj zapisujemo, kar se je zgodilo. V običajnih letih sta ti vlogi, ki ju koledarji opravljajo, približno uravnoteženi. Lani pa se je porušilo toliko načrtov in vsulo toliko (slabih) novic, da se je tehtnica opazno premaknila v korist kronike.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se