V nadaljevanju preberite:

Hamlet slovenske politike je sprejel odločitev. Potem ko je že skoraj izginil z radarja javne pozornosti, je Anže Logar, redni abonent na mesto najpriljubljenejšega politika v državi, v intervjuju za tednik Reporter napovedal svojo namero, da kandidira na mesto predsednika SDS.

Marsikdo utegne podleči skušnjavi in trditi, da je bila odločitev pričakovana. Toda v resnici je že nekaj mesecev velika večina ugibanj o Logarjevih naslednjih potezah slonela na predpostavki, da je ustanovitev nove stranke tako rekoč neizbežno dejstvo. Tako je menil tudi Janez Janša in SDS je z zanjo neobičajno hladnokrvno nonšalanco sprejela vse preventivne ukrepe v pričakovanju dolgo pričakovane odcepitve. Navsezadnje je Logar sam, skupaj s svojimi tesnimi sodelavci, drugega za drugim prižgal vse signale v to smer. Od povolilnega govora, v katerem je napovedal »začetek nečesa velikega« (od tedaj je minilo že leto in pol, kaj posebno velikega pa ni na obzorju), od ustanovitve Platforme Sodelovanja, v kateri je bilo članov SDS manj, kot jih običajno srečamo na veselici kakšne partizanske organizacije, pa do njegovega odstopa z mesta predsednika sveta stranke in odklonitev podpisa izjave, da bo dokončal mandat v poslanski skupini SDS.