
Neomejen dostop | že od 14,99€
Razlogi za nekdanjo in zdajšnjo cenzuro seznamov knjižničnega gradiva – cenzura je fenomen, star kot izum pisanja – se zdijo jasni, nemara jih je še najbolj zgledno razpostavil klasik znanstvene fantastike Ray Bradbury v znamenitem romanu Fahrenheit 451: totalitarna država v Bradburyjevem romanu ima s temperaturo, pri kateri se vname in zagori papir, veliko dela; knjige, ostanki pozabljene preteklosti, so pač nevarno orodje, ki ga je treba stalno sežigati.
Sodobna cenzura se dogaja brez ognja in meča, včasih je dovolj rutinska razsodba sodišča, včasih zadostujejo neobvezujoča, a dobesedno vplivna mnenja mestnih oblasti ali pa – kot pričajo številni ameriški primeri – zgolj stališče staršev v šolskem odboru.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji