V kolumni preberite:

Živahno dogajanje v slovenski politiki v zadnjem tednu – kriza v Desusu, trenja v SMC, ostra polemika med Janezom Janšo in Ljudmilo Novak – je opozicijo po fiasku z nezaupnico spet navdalo z upanjem. Ob prvi obletnici ustoličenja Janševe vlade njeni nasprotniki na družabnih omrežjih spet delijo Bajagovo pesem Pada vlada in se nadejajo njenega skorajšnjega konca. A že stava, da bo do tega prišlo zaradi notranjih trenj v koaliciji in ne zato, ker bi opozicija zmogla predstaviti privlačno alternativo, je dovolj zgovorna. Poskuse, da bi vlado zamenjali pred predsedovanjem Slovenije svetu EU, so zamenjali napori, da bi jo delegitimirali pred evropsko javnostjo – in še pri teh naporih je vlada veliko bolj proaktivna in uspešnejša od opozicije.

To, da neuspehu nezaupnice ni sledilo daljše obdobje političnega zatišja, temveč smo se zelo hitro znašli sredi novih melodram, bo imelo predvsem eno posledico: opozicija bo zopet izgubila priložnost za resno samokritiko. Namesto resnih razprav o politikah in programih bomo znova gledali skakanje iz ene afere v drugo, kar bo pripomoglo, da se bodo resnično negativne in nevarne težnje sedanje oblasti nerazločljivo pomešale z banalnostmi.