V nadaljevanju preberite:

Bi radi spoznali boga? Dejanskega boga, vsemogočni vir navdiha, ki smo mu podložni vsi? Moč, ki upravlja vse, kar je; silo, ki gospoduje vsemu? Potem se vprašajte, kaj je tisto, kar uokvirja naš svet. Kaj nam daje življenje, kakršno poznamo? Kaj je tisto, kar življenju daje etiko in estetiko? Kaj je v resnici pomembnejše od življenja samega, če predpostavljamo, da je tudi vaše življenje pač življenje samo?

Denar! In njega evangelij, oglasi. Oglasi, dragi moji. Čisto navadni jebeni oglasi so goreči grm boga, ki smo mu zvesti.

Naj mi bogovi in boginje vseh religij tega sveta odpustijo blasfemično predrznost, toda v primerjavi z evangelijem denarja, dobrim oznanilom ekonomske propagande, nimate za burek. K domnevno pravemu bogu, ki trdi, da je ljubezen, sočutje in dobrota, se hinavsko obrnemo le enkrat na teden.

Pa še to samo za vsak slučaj. Klinc ga gleda, težaka asketskega, vendar če slučajno res obstaja, ga v izogib večnemu trpljenju v peklenski fritezi prosimo, naj nam odpusti nečistovanje z bogom denarja, ki ga ubogamo preostale dni v tednu. Kajti njemu darujemo ves čas naše budnosti. Svojo zavest. V fabrikah bogu všečnega človeka, kjer nas prepričajo, da je edini, smo vzrejeni, da mu služimo: starši, šola, popularna kultura, ekonomska propaganda nas prepričujejo, da neskončnemu delu, služenju v službi, katerega posledice nam omogočajo pustošenje po hodnikih hoferja in lidla, ni alternative.