Zloraba kaosa, ki ga je povzročila pandemija

»Ne ukvarjam se s poslovnimi zadevami« – je nekoč na tiskovni konferenci pripomnil Viktor Orbán, ko so ga vprašali, kako so njegov zet, njegov oče, njegov sosed in prijatelj s kolidža postali milijarderji. Na Madžarskem niti najmanjša stopnja korupcije ni sprejemljiva, je dejal.

Isti Viktor Orbán se je pred nekaj meseci na vse pretege boril, da bi zagotovil, da izplačilo 1800 milijard evrov vrednega proračuna in svežnja EU za oživitev gospodarstva ne bo odvisno od spoštovanja vladavine prava – vključno z goljufijo in korupcijo. Orbánova vlada je zagrozila z vetom na celoten dogovor. Na Blejskem strateškem forumu 2020 je Orbán, ki je kandidiral na podlagi boja proti korupciji, Madžarsko označil za »dolgočasno predstavniško demokracijo«. Zakaj bi torej zagovornika dobre, transparentne vlade tako skrbel monitoring EU?



Dovolj je že sam pogled na to, kako je Orbánova vlada med pandemijo upravljala javni denar. Lani spomladi, ko se nam je približeval prvi val, je premier napovedal, da bo država pridobila 5000 ventilatorjev, ki bodo omogočili, da »bodo vsi mirno spali«. Po najbolj pesimističnih napovedih bi Madžarska potrebovala največ 8000 ventilatorjev.

Kljub napovedim je vlada kupila 20.000 ventilatorjev. Kmalu se je razkrilo, da je več tisoč teh odvečnih naprav naročilo neznano podjetje, povezano z vladnimi politiki – vključno s premierovim svetovalcem za zunanje zadeve. Poleg tega so preiskovalni novinarji razkrili, da je največ denarja za ventilatorje leta 2020 zapravila prav Madžarska – za ventilatorje iz Kitajske je namreč plačala desetkrat več kot italijanski in nemški kolegi. Danes okoli 16.000 teh naprav, ki so jih mnogi kupili prek podjetij, naklonjenih Fideszu, stoji v skladišču, vlada pa jih ne more prodati. Uradne preiskave tega škandala ni bilo.





Madžarska turistična industrija kaže na to, kako pod Orbánom cveti klientelizem. Ker je pandemija industrijo močno prizadela, ji je vlada namenila 83 milijard forintov (230 milijonov evrov) za obnovo hotelov. Kljub temu je bila petina teh sredstev podarjena eni sami hotelski verigi – Hunguest Hotels, ki je v lasti Lőrinca Mészárosa, dolgoletnega Orbánovega zaveznika. Premierov pajdaš je tako po čudežu postal najbogatejša oseba na Madžarskem, ki se je iz lokalnega inženirja v desetih letih prelevil v najbogatejšo osebo na Madžarskem. Vsota, dodeljena hotelu Hunguest, je bila enaka znesku, dodeljenemu 5166 lastnikom manjših hotelov in gostišč skupaj. Skupaj je tako približno polovica celotnega sklada za obnovo hotelov pripadla lastnikom, ki so bili povezani s Fideszom.

Vendar Mészáros ni osamljen primer: pandemija je ponudila bogate priložnosti za podjetja, povezana s Fideszom. Lani spomladi, ko je evropska komisija državam članicam omogočila uporabo strukturnih skladov za obvladovanje kriznih razmer, je Orbánova vlada dosegla, da se ta dodatna sredstva lahko uporabijo kot posojila za odkup amortiziranih podjetij.

Orbán je s ponosom sporočil, da se je od leta 2010 »madžarsko lastništvo« povečalo v energetskem, bančnem in medijskem sektorju z 20–30 odstotkov na več kot 50 odstotkov, pri čemer je načrtovanih več prenosov lastništev na področju maloprodaje hrane, informacijske komunikacije ter gradbene in železniške industrije. Ni pa povedal, da je, da je ta cilj »nacionalnega lastništva« politično motiviran in izključno v korist njegovih pajdašev.

Pandemija je Fideszu zagotovila veliko potez za utrditev njegove moči. Lani je Orbánova stranka devetič po letu 2011 spremenila madžarsko ustavo. Ena od očitno vsakdanjih, a potencialno prelomnih sprememb, je bila uvedba nove opredelitve pojma »javni sklad«.



Nova pravila pomenijo, da nekoč neodvisne javne organe zdaj ureja dvetretjinska večina poslancev Fidesza, kar vladi omogoča, da odbore teh ustanov napolni s Fideszovimi aktivnimi politiki in strankinimi lojalisti. Vlada lahko tako tem fundacijam nakaže javna sredstva za subvencioniranje njihovega delovanja. Sprememba pomeni, da so se javni skladi dejansko »privatizirali«. Madžarska sodišča so že prej pozvala take javne ustanove, naj poskrbijo za transparentnost pri porabi njihovih dotacij. Vendar to ne bo več mogoče, saj nova pravila sodnikom jasno kažejo, da bi morali ignorirati vladno organizirano korupcijo, skrito v fundacijah in državnih podjetjih.

Posledično je Orbánova administracija prenesla zelo veliko javno premoženje na novoustanovljene javne fundacije – poteza, ki je pospešila privatizacijo izobraževalnih in raziskovalnih središč ter petnajstih državnih univerz. Vlada ima zdaj univerze v svojih rokah in s tem tudi močan vpliv na profesorje in drugo osebje. Večtedenski upor študentov in profesorjev priznane Univerze za gledališko in filmsko umetnost v Budimpešti je bil lani primer obupane, a na propad usojene bitke, s katero se zdaj spopadajo nekoč neodvisne ustanove.



Razdeljevanje in dodeljevanje velike večine javnih sredstev podjetjem, ki so pajdaško povezane s Fideszom, ter nameščanje predstavnikov stranke v javne odbore bo težko spremeniti, tudi če Orbánova stranka izgubi oblast. Zato ni bilo presenečenje, ko je Orbán med vročimi razpravami o proračunu EU in skladu za oživitev gospodarstva pozval voditelje, naj hitro razdelijo sredstva in šele nato razpravljajo o vladavini prava.

Kaos, ki ga je povzročil covid-19, se je izkazal za zelo koristnega za Viktorja Orbána in druge, ki so pripravljeni svoje mišice raztegniti onkraj zakona. Zato je ključno, da EU tudi v tem času izvaja nadzor in primerno ukrepa. Brez učinkovitega nadzora in ravnotežja bo zloraba v tako velikem obsegu kmalu spodkopala priložnost za demokratično spremembo vlade. Na Madžarskem pa je prav to najbolj ogroženo.

***
Zsuzsanna Szelényi, nekdanja madžarska političarka in strokovnjakinja za zunanjo politiko, je svojo kariero začela v Fideszu, ki ga je v parlamentu zastopala med letoma 1990 in 1994. Trenutno je sodelavka akademije Robert Bosch.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.