V krizi potrebujemo evropsko kohezijo

Svet EU je 9. junija 2020 sprejel 18-mesečni skupni program tria predsedstev Nemčije, Portugalske in Slovenije, ki mu po načelu rotacije v tem zaporedju predsedujejo. Že takrat je bilo jasno, da je covid-19 svetovni izziv brez primere, ki še vedno radikalno vpliva na naše družbe in gospodarstva ter terja odločno skupno ukrepanje. Naš trio predsedstev se je zavezal, da bomo naredili vse, kar je v naši moči, da povečamo odpornost Evrope, zaščitimo državljane in premagamo krizo, obenem pa ohranimo evropske vrednote.

Aktualno predsedovanje Portugalske in predsedovanje Slovenije, ki sledi, sta zavezani pravočasnemu izvajanju večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 in novega instrumenta za okrevanje Next Generation EU, skupaj z njegovim mehanizmom za okrevanje in odpornost, ki je začel veljati 19. februarja. V skupnem obsegu zagotavljata 1,8 bilijona evrov in s tem podlago za trajnostno rast in ustvarjanje delovnih mest, ko bo zdravstvena kriza pod nadzorom. Mehanizem za okrevanje in odpornost je osrednji del svežnja za okrevanje Next Generation EU, ki obsega nepovratna sredstva in posojila za podporo ključnih področij politik, kot sta zeleni in digitalni prehod. Začetek njegove veljavnosti je pogojen z ratifikacijo sklepa o sistemu virov lastnih sredstev v nacionalnih parlamentih. Sklep daje evropski komisiji pooblastilo, da si na kapitalskih trgih v imenu Unije začasno izposodi do 750 milijard evrov (v cenah iz leta 2018) za odpravo posledic pandemije. Portugalska in Slovenija sta ga ratificirali med prvimi, kar dokazuje, da smo res zavezani okrevanju Evrope. Upamo, da bo temu sledilo še več držav članic in da bodo nekatere (ali vse) v drugem četrtletju 2021 lahko začele črpati sredstva iz mehanizma za okrevanje in odpornost.

Z ukrepi za reševanje sedanje krize moramo okrepiti tudi socialno dimenzijo EU. Izbruh covida-19 je razkril, da je to bistveno za večjo odpornost in okrevanje. V ospredju portugalskega predsedovanja je ideja, da moramo evropski socialni model dojemati kot vlečnega konja rasti in enega od načinov za ublažitev učinkov pandemije ter uspešen podnebni in digitalni prehod, ki bo močno vplival na naše družbe, gospodarstva in trge dela. Evropski državljani potrebujejo trdnost in zaupanje ter zagotovila, da bo ta dvojni prehod izpeljan odgovorno in pravično. Prepričani smo, da lahko naredimo še več za delovanje evropskega stebra socialnih pravic, ki so ga razglasili na vrhu v Göteburgu leta 2017. Portugalsko predsedovanje vidi veliko priložnost za to ob naslednjem socialnem vrhu, ki bo 7. in 8. maja v Portu in bo prostor za dialog z državljani in socialnimi partnerji o tem, kako socialni model Evrope prispeva k odpornosti in rasti.



Zaradi pandemije bo krovna naloga slovenskega predsedovanja izboljšanje odpornosti Evropske unije. EU mora oceniti do zdaj pridobljene izkušnje in poskrbeti, da se bo lahko usklajeno odzivala na prihodnje krize ter obenem ohranila celovitost notranjega trga. Še posebej pomembni bodo odločni ukrepi za vzpostavitev Evropske zdravstvene unije in zagotovitev avtonomije EU glede ključnih cepiv in zdravil. Na področju odpornosti bomo postavili v ospredje tudi vprašanje kibernetske varnosti in pripravljenost EU za odzivanje na obsežne kibernetske napade.

Slovenija se bo med predsedovanjem osredotočila tudi na zeleni in digitalni prehod. EU že dolgo velja za vodilno silo v boju proti podnebnim spremembam. V drugi polovici leta si bomo prizadevali za prenos naših visoko zastavljenih ciljev za 55-odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2030 v zavezujoče zakonodajne akte. Konferenca COP26 v Glasgowu bo dodatna priložnost, da pokažemo odločnost in prepričamo svet, da moramo ukrepati zdaj.

Pandemija covida-19 je še povečala splošno prizadevanje za digitalizacijo. Umetna inteligenca, upravljanje podatkov ter kibernetska varnost in pripravljenost na potencialne obsežne kibernetske napade – vse to so vprašanja, ki bodo zahtevala pozornost celotne EU. Še posebej pomembni bosta vprašanje regulacije digitalnih trgov in storitev ter iskanje pravega ravnovesja med zagotavljanjem konkurenčnosti in potrebo po določitvi ustreznih standardov za digitalni sektor na podlagi skupnih evropskih vrednot.

Sedanji in pretekli izzivi nas tudi opozarjajo, da moramo na novo premisliti prihodnost EU – kaj narediti, da bo ta boljša, močnejša in odpornejša. V tem pogledu je Konferenca o prihodnosti Evrope odlična priložnost, da se državljani in institucije zberejo na enem mestu ter si izmenjajo poglede na pot, ki naj jo ubere Unija, in na različne prihodnje politike EU – vse to z namenom, da bi spomladi 2022 predstavili jasne ugotovitve.

Slovenija bo – tako kot Portugalska – predsedovala svetu EU v zelo težkih časih, toda skupaj si bomo po najboljših močeh prizadevali ohraniti hitrost in zagon, da bo naš skupni evropski projekt napredoval.

***
Anže Logar, minister za zunanje zadeve RS in Augusto Santos Silvam minister za zunanje zadeve Portugalske republike

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.