Predlog Bruslja je korak v pravo smer in ključen za obstanek Unije

Ljubljana – »Predlog evropske komisije za nov proračunski instrument, [sklad za okrevanje] v vrednosti dodatnih 750 milijard evrov je dober za Evropo. To je bistvena konceptualna sprememba proračuna EU, ki se ni zgodila 30 let. Pomemben pa je tudi za Slovenijo, ki izvozi 80 odstotkov ustvarjenega: za nas je ključno, da EU ostane, skupaj z enotnim trgom. A tega ne gre gledati le skozi številke, vprašanje je, ali bi Unija brez njega še lahko obstajala, z njim pa se lahko revitalizira,« pravi ekonomist Mojmir Mrak.

Sogovornik poudarja, da se bo zdaj prvič zadolževala sama Unija, in to bo privedlo tudi do tega, da se bodo povečala njena lastna sredstva, s katerimi bo servisiran proračun po letu 2028. Novi instrument bo sicer olajšal zadolževanje držav, tudi Slovenije (v našem primeru gre za 2,5 milijarde evrov), saj uvaja skupno evropsko zadolževanje z jamstvom same Evropske unije. To je pomembno tudi z vidika našega javnega dolga, še poudarja Mrak. Slovenija bo sicer iz novega sklada prejela za 5,1 milijarde evrov, od tega za 2,6 milijarde nepovratnih sredstev.

Nemško-francoski vlak postaja vse pomembnejši

Konceptualno gre pri skladu za okrevanje za predlog Nemčije in Francije, s čimer po sogovornikovih besedah nemško-francoski vlak spet dobiva večjo težo v Uniji, kot jo je imel v zadnjih desetih letih. Nastal je na podlagi dveh zelo različnih konceptov: eno so bile predlagane skupne evrske obveznice (tako imenovane koronaobveznice), drugo pa predlog četverice varčnih severnih držav, ki so zahtevale dodatna sredstva samo z dolžniškimi instrumenti.

»Do dogovora, da potrebujemo večji finančni instrument, je v Uniji prišlo precej hitro, že aprila pa je bilo jasno, da bo financiranje okrevanja moralo v pomembni meri temeljiti na nepovratnih sredstvih in ne na posojilih. V tem smislu je bila ključna sprememba nemško-francoski predlog. Nemci so stopili dva koraka nazaj od svoje prejšnje pozicije, in to kar je zdaj sprejeto, je zelo podobno koronaobveznicam. Tudi mi smo to podprli, kar je prav,« poudarja Mrak. Sicer pa pravi, da stvar še ni zaključena: to je za zdaj pač predlog komisije, ki ga mora sprejeti vseh 27 držav.

Kabinet predsednika vlade: Korak v pravo smer

»Glede na dane razmere so predlogi evropske komisije korak v pravo smer in bodo v pomoč pri soočanju z učinki krize COVID na gospodarstvo v državah članicah. Slovenija bo pri predlogih komisije posebej pozorna na prioritetna področja kot je kohezijska politika, ki je do sedaj predstavljala pomemben vir javnih investicij in ki bo prispevala bistven delež pri odpravljanju posledic COVID krize,« so sporočili iz kabineta predsednika vlade, kjer pričakujejo, da bo tudi Slovenija med prejemnicami novega proračunskega instrumenta EU za okrevanje in odpornost.

Slovenija bo obravnavala večletni finančni okvir EU in sklad za okrevanje kot del enega paketa, »pri čemer želimo, da se ustrezno rešijo tudi vprašanja, ki so se pojavila na februarja 2020 prekinjenih pogajanjih o prihodnjem večletnem finančnem okviru. Za Slovenijo ostajata še naprej bistvenega pomena ovojnici na področju kohezijske politike in politike razvoja podeželja. Natančneje se bo Slovenija do predlogov opredelila po temeljiti analizi, podprti z ustreznimi izračuni,« so še sporočili iz premierovega kabineta.