Nemčija za krmilo EU v času velike »koronske« negotovosti

Nemčija bo v sredo prevzela predsedovanje Svetu EU pod težo ogromne negotovosti zaradi koronske krize in velikih pričakovanj zaradi prelomnosti prihodnjih mesecev, ko bo treba sprejeti ključne odločitve o obnovi Evrope po najhujši pandemiji v minulem stoletju in o odnosih z Veliko Britanijo po njeni zgodovinski ločitvi od unije.

Nemčija bo prevzela 'koronsko' predsedovanje v času, ko se unija sooča z velikim izzivom lastnega preživetja. Dogovor o večletnem proračunu in skladu za okrevanje Evrope po pandemiji bo merilo uspešnosti šestmesečnega predsedovanja, je v začetku meseca izpostavil nemški veleposlanik pri EU Michael Clauss.

Že pred lizbonsko pogodbo je bilo predsedstvo predvsem obraz bruseljskega aparata in le eden od mnogih krmarjev evropske ladje. Po pogodbi, ki je prinesla stalnega predsednika Evropskega sveta in zunanjepolitičnega predstavnika, ima zlasti simboličen pomen in pomembno prispeva k promociji predsedujoče države. Ker pa je Nemčija najvplivnejša članica, so pričakovanja ogromna.



Nemčija, ena od šestih ustanovnih članic unije, bo Svetu EU predsedovala trinajstič. Za Claussa, ki je bil v svoji karieri med drugim tudi nemški veleposlanik na Kitajskem, bo to v različnih vlogah tretje nemško predsedovanje. V odziv na velika pričakovanja glede voditeljske vloge Nemčije veleposlanik izpostavlja, da bodo vodili kot pošten posrednik.

Ključen izziv za Nemčijo, ki mora voditi in ne zgolj zavzeti nevtralnih stališč, bo povezati krizno upravljanje z dolgoročno zeleno in digitalno vizijo ter obenem ohraniti temeljne vrednote, kot je vladavina prava. To je zahtevna in izjemno politična naloga, je v začetku meseca poudarila direktorica organizacije German Council on Foreign Relations Daniela Schwarzer.

Omejitve in negotovost zaradi novega koronavirusa

Najvplivnejša država unije bo v sredo predsedovanje prevzela od najmlajše članice Hrvaške. Hrvaško predsedovanje je koronska kriza močno udarila, saj je karantena vse omejila na virtualno realnost, predsedstvo pa prepustila improvizaciji in kriznemu upravljanju položaja brez primere v zgodovini unije.

Virus bo omejil tudi nemško predsedovanje. Clauss je v začetku meseca dejal, da bodo zmogljivosti za fizična srečanja največ 30-odstotne, preostalo pa bodo poskušali nadomestiti z videokonferencami. Poleg tega se je z odpravljanjem omejitev od takrat epidemiološka slika že poslabšala in prihodnost je izjemno negotova.

Izkušnje z videokonferencami po Claussovih besedah kažejo, da so le 20-odstotno učinkovite. Običajno se namreč poskuša doseči dogovore ob robu zasedanja, kar virtualno ni mogoče. Manjka tudi zaupnost, saj virtualno pogosto ni mogoče nadzorovati udeležbe. Ker ni tolmačenja, udeleženci berejo vnaprej pripravljena stališča, tako da je razprava tudi manj interaktivna.

Ključni nalogi sveženj za obnovo po pandemiji in brexit

Nemčija bo predsedovanje začela z zahtevno nalogo - doseči dogovor o prihodnjem večletnem proračunu unije in načrtu za obnovo Evrope po pandemiji v skupni vrednosti 1850 milijard evrov. V EU upajo na dogovor pred poletnim premorom, saj bi odlašanje v senci negotovosti glede nadaljnjega epidemiološkega razvoja pogajanja le še otežilo.

Poleg tega bo treba do konca leta doseči dogovor o prihodnjih odnosih EU in Združenega kraljestva. Takrat se namreč izteče prehodno obdobje, v katerem ljudje in podjetja na obeh straneh Rokavskega preliva brexita še ne občutijo, saj je Britanija še vedno del notranjega trga in carinske unije. Brexit se bo tako dejansko zgodil konec leta.

Med preostalimi prioritetami pa nemško predsedstvo izpostavlja migracije in zeleni dogovor. Evropska komisija naj bi po poletnih počitnicah predstavila nov migracijski pakt, ki naj bi omogočil preboj pri azilni reformi, ki je zaradi vprašanja obveznih migracijskih kvot že leta v slepi ulici. Clauss si ne predstavlja dogovora brez neke vrste obveznih kvot.



Nemško predsedstvo načrtuje tudi sploh prvi vrh 27 članic EU in Kitajske. Predviden je bil septembra v Leipzigu, a so ga zaradi pandemije preložili. Novega datuma za zdaj ni. Na njem naj bi poskušali doseči tri cilje: naložbeni dogovor, zaveze glede boja proti podnebnim spremembam in krepitev sodelovanja v odnosu do tretjih partnerjev.

Velik poudarek bo na vladavini prava, izpostavlja državni sekretar za evropske zadeve Michael Roth iz vrst nemških socialdemokratov, ki bo vodil zasedanja ministrov EU za evropske zadeve. Komisija bo jeseni predstavila prvo poročilo o vladavini prava v vseh članicah unije. Nemško predsedstvo načrtuje dve razpravi, najprej splošno, nato pa o položaju v posameznih članicah.

Velik pomen pripisuje Roth tudi Zahodnemu Balkanu. Obžaluje, da so v preteklosti nekatere članice povsem podcenile vlogo Zahodnega Balkana za mir in stabilnost EU. Poudarja, da je treba okrepiti dejavnost EU v regiji, ter upa na prvo medvladno konferenco s Severno Makedonijo v času nemškega predsedovanja, morda jeseni.

Trio Nemčije, Portugalske in Slovenije

Z julijem pa se ne začne le nemško predsedovanje, temveč tudi obdobje novega predsedujočega tria, v katerem sodeluje tudi Slovenija, ki bo predsedovala v drugi polovici prihodnjega leta. Prvič je kot prva novinka iz širitvenega vala leta 2004 predsedovala v prvi polovici leta 2008. V letih 2007 in 2008 je bila trojica sploh prvi predsedujoči trio v zgodovini EU.

Nemčija, Portugalska in Slovenija so pred dnevi že predstavile svoj 18-mesečni program in se tesno usklajujejo. Minister za zunanje zadeve Anže Logar bo v petek na delovnem obisku gostil nemškega in portugalskega kolega, Heika Maasa in Augusta Santosa Silvo, ter sestanek zunanjih ministrov v okviru predsedujočega tria.