(GOSTUJOČE PERO) Ustvarimo prihodnost, polno priložnosti in upanja

Dogodek je bil priložnost za razpravo, povezovanje in praznovanje izobraževalnih inovacij, ki oblikujejo prihodnost šolanja. Prvi večer je bil posvečen nagradam za inovacije na področju šole, ki imajo velik učinek in se hitro širijo. Letos so nagradili Nepalski projekt na področju spodbujanja branja, projekt, ki povečuje in spodbuja izobraževanje deklet v muslimanskih državah ter igro kot priložnost za učenje in povezovanje mladih v vojni na Bližnjem vzhodu. Druga dva dneva sta potekala pod geslom »Skupaj oblikujmo prihodnost«, od katerih so enega ustvarili mladi in predstavili svoj manifest za kakovostno šolo. Objavljamo ga v nadaljevanju prispevka.

Mateja Peršolja, strokovna vodja BeGrejt Inštituta. FOTO: Osebni arhiv

Pogovori na okroglih mizah, v delavnicah in na predstavitvah so bili usmerjeni v šolo, ki gradi zaupanje in upanje, goji vrline in veščine za prihodnost, spodbuja željo in daje priložnosti, da si mladi ustvarijo prihodnost in svet, v katerem si želijo živeti.

Finski minister za šolstvo in predstavnik OECD sta poudarila pomen učenja kritičnega razmišljanja nad suhim faktografskim znanjem. Razpravljali so o tem, kako lahko šole mlade bolje pripravijo na življenje v kompleksnem in nepredvidljivem svetu, ne le s faktografskim znanjem, ampak s sposobnostmi razmišljanja, pogovarjanja in reševanja problemov. Navzoče sta spodbudila z razmislekom o tem, kaj nam pomaga, če vemo, kdaj so se začele in končale vojne, če ne znamo razmišljati kot zgodovinarji, na primer o posledicah dogodkov za propad ali razcvet civilizacij.

Finski minister za šolstvo, Anders Adlercreutz. FOTO: Wikipedia/Lauri Heikkinen, Valtioneuvoston Kanslia

Kaj nam pomaga brati, če ne razumemo prebranega, ne znamo preveriti zanesljivosti informacij, o njih v svetu, zasutem z različnimi informacijami, poglobljeno in kritično razmišljati? Kaj nam pomaga uporaba digitalne tehnologije, če ne razumemo delovanja virtualnih skupnosti, ki povezujejo enako misleče in ločujejo drugače misleče, namesto bi jih vključevale? Skupnosti, v katerih posamezniki ne razumemo informacijskega mehurčka (ang. echo chamber) in njegovega vpliva na naše odnose in skupnosti. Posledično ne cenimo in spoštujemo drugačnega mnenja, temveč ga vidimo kot nasprotnika ali celo sovražnika.

Prav zaradi omenjenih izzivov potrebujemo drugačne šole, ki bodo otrokom in mladim omogočale priložnost za razvoj veščin razmišljanja, pogovarjanja, dogovarjanja, sodelovanja in skupnega reševanja problemov. Teh veščin ni mogoče razviti ob petinštiridesetminutnih predavanjih, za zaprtimi vrati šol in učilnic, brez uporabe vseh tehnologij, ki so nam dostopne. Teh veščin ni mogoče izmeriti s testi, nacionalnimi preizkusi in maturo. Potrebujemo šole, ki bodo mlade pripravile na življenje v nepredvidljivem svetu, zato potrebujejo tudi iznajdljivost in odpornost.

(GOSTUJOČE PERO) Nevtralnost, strateška priložnost

Po zadnjih raziskavah Svetovne zdravstvene organizacije so mladi v Evropi in svetu v vse slabšem duševnem zdravju. Ob padanju družinske in vrstniške podpore je doživljanje pritiska zaradi šole še večje. Govorniki iz različnih držav so poudarili, da ni več mogoče zagotoviti tolikšne zdravstveno-terapevtske podpore mladim, ker se potrebe prehitro povečujejo. Usposobljeni učitelji so del preventivnega delovanja zdrave družbe. Vsak učitelj lahko podpre najmanj petindvajset mladih na leto, večina pa več sto mladih, zato so učitelji pomemben steber zdrave družbe.

Šole, ki povezujejo in združujejo lokalne skupnosti, so podpora in opora tudi staršem teh otrok. Ko se spremeni šola, to vpliva na kakovost življenja v celotni skupnosti. Zato podjetja podpirajo šole, inženirji, podjetniki vodijo projekte v šolah, ker vidijo priložnost za svoje otroke in bodoče zaposlene. Podjetniki podpirajo usposabljanje učiteljev, ker je naložba v izobraževanje ljudi najboljša naložba. V Estoniji tako vedno več denarja usmerjajo v ljudi in so nehali graditi šole – gradove, je povedal podžupan Talina. Vsak študent pedagoške fakultete, zlasti na vzhodu, kjer je zaostanek v znanju učencev, prejme 400 evrov štipendije. Na vrh mednarodnih raziskav v matematični in bralni pismenosti pa so se zavihteli tudi zaradi uvajanja rastoče miselnosti (Carol Dweck) na fakultetah.

Določene poklice je treba opravljati s srcem, sicer je bolje počakati na robote

Študent je povedal, da so na boljše počutje in odnose v šoli najbolj ključno vplivale pozitivne povratne informacije profesorjev. Ko so učitelji pohvalili trud, napredek, razvoj in delo dijakov, so tudi dijaki postali na to pozorni. Pogovori in vedenje med dijaki so se izboljšali. Profesorji so postali dostopni dijakom in staršem, izboljšalo se je vzajemno spoštovanje. Pogovori in razprave v razredu o drugih temah (ne le tistih iz učnega načrta) so povečali zaupanje in dostopnost profesorjev, postajali so vse bolj mentorji in vodje dijakom.

Finska je po padcu rezultatov na področju branja in računanja namenila dvesto milijonov evrov v dodatne ure učenja matematike in branja z namenom zmanjšanja vrzeli med najuspešnejšimi in najmanj uspešnimi učenci. Vizijo, da je najboljša šola tista, ki je najbližja, in ne tista, ki si jo lahko privoščite, izvajajo v praksi. Omenjene ure ne bodo del razširjenega kurikula, temveč priložnost za poglobitev znanja in trening. Zagotovili bodo tudi dodatno podporo šolam v strokovnem izobraževanju učiteljev in z novimi zaposlitvami. Petdeset milijonov evrov bodo vložili še v zgodnje učenje (vrtec, osnovna šola), za zmanjšanje števila učencev v razredih in bolj prilagojen pouk.

(Gostujoče pero) Kam greš, EU?

Na Finskem že zdaj lahko ravnatelji osnovnih šol (do šestega razreda) po svoje oblikujejo razrede in razmeščajo število učiteljev (nekje je lahko le 15 učencev v razredu ali pa sta stalno dva učitelja). Učenci, ki potrebujejo učno pomoč, so začasno (za nekaj ur) lahko umeščeni v posebno manjšo skupino (od tri do osem učencev), dokler ne dosežejo cilja, potem se vrnejo v razred. Vsak neuspešen učenec (ki ponavlja ali ima negativno) je neuspeh za šolo in strošek za državo. Posledično šola dobi nižji proračun.

Kot že omenjeno, so tretji dan oblikovali mladi in nam ponudili njihov pogled in rešitve na izzive, s katerimi se ukvarjajo šole. Mladi iz Helsinkov, povezani v združenje za prihodnost šole, so predstavili manifest za kakovostno šolo:

• Premišljeno vključujte tehnologijo v šole, z vprašanji: Ali ta krepi povezanost ljudi, ali ustvarja ovire? Ali mlade spodbuja h kritičnemu razmisleku ali v pasivne porabnike?

• Kot temelj kakovosti vključite dobro počutje (ang. well-being) v vsak vidik šole. Brez dobrega počutja so namreč vsi izobraževalni cilji težko dosegljivi.

• Drznite si iti globlje, ker ne gre le zato, da pripravimo učence na to, kar prihaja, temveč na oblikovanje sveta, v katerem si želimo živeti.

Mladi in odrasli skupaj lahko zgradimo šolski sistem, ki ne spodbuja le znanja, temveč tudi razumnost, ne le spretnosti, temveč tudi namen, ne le uspeh, temveč dobro počutje.

To naj bodo norme, ne izjeme.

Prihodnost ni nekaj, kar se nam zgodi, temveč jo soustvarjamo skupaj in se začenja z vsakim od nas, tukaj in zdaj. Razmislite, kaj lahko prispevate, kaj bo vaš prvi korak.

Želimo si soustvarjati prihodnost polno priložnosti in upanja.

***

Mateja Peršolja, strokovna vodja BeGrejt Inštituta.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno tudi stališč uredništva.