Srce in možgani sodobne hematološke klinike

Hematološki bolnik, posebno tisti, ki zboli zaradi rakavih bolezni krvi, je eden najtežjih bolnikov v medicini. Zakaj? Zaradi odpovedi tovarne krvnih celic, to je kostnega mozga, so pogoste okužbe, krvavitve in slabokrvnost. Posledično mu lahko odpovedo srce, pljuča, ledvici, jetra, prebavila …, sledijo okužbe vseh vrst, presaditev ... Skratka, ni da ni! Zdravljenje je agresivno, naravnano na zgornjo mejo težav in bolečin, ki jih odrasel človek še zmore preživeti. Smo dobra ekipa in naredimo vse in še več. Je pa še nekaj, kar je treba kaže poudariti. Vsaka rakava krvna bolezen ima več podtipov, ki se vedejo lahko povsem drugače. Nekateri so ugodni, drugi neugodni. Tako se, upoštevaje vse dejavnike, odločamo, kakšna dodatna zdravljenja so potrebna, recimo presaditev krvotvornih matičnih celic (PKMC), morda nova zdravila, ki izničijo neugodno genetično mutacijo v levkemičnih celicah. Poosebljena medicina, kot učeno poimenujemo tak pristop k zdravljenju, pomeni, da bolnika zdravimo optimalno oziroma ravno prav, da dobi tisto, kar potrebuje in nič več, kar bi že onemoglo in od težkih zdravil izmučeno telo po nepotrebnem in brez dodatne koristi za izhod zdravljenja po nepotrebnem obremenjevali. Na primer, ne zdravimo ga s presaditvijo, če ta ne pripomore k učinkovitosti zdravljenja.

Helena Podgornik FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

In kaj je pravzaprav tisto, ki nam to omogoča? Da najbolj optimalno in po meri vsakega bolnika usmerjamo in mu ponudimo zanj specifično in najučinkovitejše zdravljenje? To je laboratorij, najpogosteje na podlagi visoko specifičnih genetičnih ali molekularno genetičnih preiskav, tudi pretočne citometrije. Naš laboratorij je vrhunsko opremljen in v njem delajo vrhunsko usposobljeni, in kar je najpomembneje, svojemu delu predani ljudje. Za bolnika naredijo vse in še več. Vodja je prof. dr. Helena Podgornik. Takole oriše zgodovino v naslednjem odstavku: »Ko sem se leta 2003 zaposlila v Specializiranem hematološkem laboratoriju Kliničnega oddelka za hematologijo (KOH) UKCLJ, mi je drugi delovni dan takratna vodja laboratorija ponosno razkrila načrte novega laboratorija. Verjetno v mojo tolažbo ob res skromnih in neprimernih prostorih, kjer je deloval stari laboratorij. Prišla sem, ker naj bi uvedla novo, peto področje specializiranih genetičnih preiskav krvnih rakov. Od takrat do danes se je število zaposlenih v laboratoriju potrojilo, število preiskav, predvsem tistih najzahtevnejših, ki jih izvajamo edini v državi, pa podeseterilo. Prostori so ostajali isti, vse bolj natrpani z ljudmi in napravami. Primerni niso bili ne za obseg ne za vsebino dela, še najmanj pa za število zaposlenih. To so zgroženo ugotavljali pregledovalci ministrstva za zdravje in tudi inšpekcije, ki so laboratoriju izdajale dovoljenje za delo. Te so vodstvo UKCLJ končno prepričale, da se je po neuspešnih poskusih v letih od 2009 do 2011, leta 2015 vendarle premaknilo. Zadnji podaljšek je jari gradbeni kači dodal še covid-19.«

Primerov krvnih bolezni v Sloveniji iz leta v leto več

Z dr. Heleno Podgovornik zato zdaj deliva res veliko veselje ob končni preselitvi v nove laboratorijske prostore. Poleg hitrejšega in kakovostnejšega izvajanja preiskav bomo lažje uvajali tudi nove, najzahtevnejše preiskave. Naše storitve bodo dostopnejše za druge uporabnike znotraj UKCLJ in tudi tiste zunaj njega. Predvsem se bomo končno lahko usmerili v prihodnost. Povečali bomo obseg raziskovalne dejavnosti, ki je bila zaradi nemogočih prostorskih razmer najbolj okrnjena. In prav raziskovanje je tisto, kar odstira pot k ozdravitvi številnih krvnih bolezni. Skrbi pa nas, da smo zaradi omejenih finančnih sredstev ostali brez velikega dela načrtovane in zmogljivejše nove opreme. V nove prostore se zato selimo z večjim delom stare, dotrajane. Pri tem si pomagamo z donacijami farmacevtskih družb kot tudi srčnih posameznikov, ki se jim ob tej priložnosti iskreno zahvaljujemo. Donacije posameznikov pravzaprav presegajo tiste iz farmacije. Brez njih bi nam trda predla. Za tiste, ki jih utegne skrbeti … – ob donacijah nihče od vodstva KOH ni bil niti na kavi, kaj šele na kosilu. Zadošča je modri kontejner.

Samo Zver FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Projekt skupnih laboratorijev UKCLJ DTS (diagnostično terapevtska služba) je od nas zahteval, da ob zagotavljanju redne diagnostike in sledenju zelo hitremu razvoju stroke v prostem času (beri: ponoči, ob koncih tedna in praznikih, na dopustu) usklajujemo načrte, izbiramo opremo, prepričujemo odgovorne o potrebnih finančnih vložkih, novih zaposlitvah … Vloženih delovnih ur, neplačanih seveda, zato ni mogoče prešteti. Veliko grenkih trenutkov in neprespanih noči je bilo tudi na račun nove organizacije dela. Novi prostori, v katerih so združeni laboratoriji posameznih enot UKCLJ, so seveda izhodišče za pogovore o smiselnejši, učinkovitejši in cenejši organizaciji dela. Zadnje pa nekateri razumejo zgolj kot združevanje celotne laboratorijske diagnostike različnih strok UKCLJ. To seveda ni mogoče. Ker je nestrokovno in škodljivo za bolnika. Tak laboratorijski kolos bi pomenil korak, tudi več korakov nazaj.

Sodobno zdravljenje s celično terapijo se bo lahko začelo

Na KOH bolnikom zagotavljamo vrhunsko diagnostiko, povsem primerljivo z najrazvitejšimi podobnimi enotami v razvitem svetu. Specializirani hematološki laboratorij (SHL) je namreč od nekdaj vpet v Klinični oddelek za hematologijo in njegovo delo z bolniki. Pa ne samo vpet – je njegovo »srce in možgani«. Vsakodnevna prepletenost vrhunskih laboratorijskih strokovnjakov z zdravniki hematologi pri načrtovanju in spremljanju zdravljenja zagotavlja hematološkemu bolniku celostno obravnavo. Ta združuje nujno laboratorijsko znanje in posledično ciljano klinično zdravljenje. Rezultat zadnjega so ozdravljeni bolniki, kar potrjuje naše delo na vseh ravneh. SHL bo zato vedno del hematologije, del KOH. Samo hematološka stroka in nihče drug lahko sodi, kaj SHL potrebuje in v katero smer je treba zapeljati njegov razvoj. Laboratorij bo zato vedno ostal del hematološke klinike in prav nikoli in nikdar ne bo drugače. In o njegovem strokovnem razvoju in potrebah bo presojala, tako kot do zdaj, hematološka stroka oziroma strokovni kolegij za hematologijo UKCLJ in nihče drug. Kakršenkoli poskus bodisi strokovne bodisi razvojne centralizacije bi bil nedopusten, saj bi zaradi nestrokovnih odločitev posameznikov zunaj hematološke stroke lahko prihajalo do napačnih presoj zdravljenja bolnikov. Kredibilnost zapisanemu nam zagotavljajo rezultati našega dela.

Lepi prostori in nova oprema so zgolj nujno izhodišče za delo. Nikakor pa niso zagotovilo za vrhunsko laboratorijsko diagnostiko. To omogočajo zaposleni. Njihovo znanje in sposobnosti, predvsem pa medsebojno spoštovanje in sodelovanje z zdravniškim kadrom. Samo to bo lepim in velikim prostorom ter opremi v njih vdihnilo življenje in naredilo celoto, v kateri bomo zadovoljni vsi. Zadnjega se na KOH zavedamo in samo vrhunskost je tisto, za kar si prizadevamo. To naši bolniki potrebujejo in si tudi zaslužijo. Nikoli v dveh desetletjih, ki sta bili potrebni za današnje odprtje novih prostorov za laboratorij, ni šlo za udobne pisarne ali udobje vodje laboratorija. Vedno je bil in bo naš cilj zagotoviti najtežjim slovenskim bolnikom vrhunsko diagnostično storitev in tako postaviti izhodišče za optimalen rezultat zdravljenja krvne bolezni. Zdaj imamo na KOH končno pogoje, da se povsem osredotočimo zgolj na stroko.

***

Doc. dr. Helena Podgornik, vodja specializiranega hematološkega laboratorija KOH

Prof. dr. Samo Zver, predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo (KOH) UKC Ljubljana

Prispevek je mnenje avtorjev in ne izraža nujno stališč uredništva.