V nadaljevanju preberite:

Prejšnji teden smo slišali srce parajoče besede komaj osemletnega palestinskega dečka v popolnoma uničenem predelu Gaze, ki ni mogel doumeti tega, kar doživlja: »Saj nismo vendar ničesar zagrešili.« Obupani otrok je izrazil občutje, ki ga je delilo do danes že približno deset tisoč žrtev izraelskega in Hamasovega terorja. K temu dodajmo še več kot milijon preostalih otrok v Gazi in na Zahodnem bregu, ki so noč in dan v strahu, kakšna usoda jih čaka. Ali bo mednarodno pravo prisluhnilo nemočnim ali pa ga bo kot že tolikokrat v zgodovini preglasila vsakokratna moč?

Tej vojni, ki skozi različne cikluse neprekinjeno traja že od ustanovitve Izraela leta 1948, danes še ni videti konca. Poenostavljeno povedano, poganjata jo po eni strani slepa in surova uporaba moči ter po drugi dehumanizirana logika ponavljajočega se maščevanja obeh strani v tej vojni. Gre za tragično izbiro, ki ne razlikuje med maščevanjem in pravico oziroma pravičnostjo. Zadnja je namreč edina, ki odpira vstop v svet političnega odločanja, ki bi lahko privedla do razumne rešitve spora.