Nova pravila: prilagoditev fiskalnih pravil EU prihodnjim izzivom

EU vedno znova dokazuje, da se je sposobna prilagajati novim okoliščinam. Največji napredek dejansko pogosto doseže v najtežavnejših obdobjih. To še posebno velja za razvoj naše ekonomske in monetarne unije.

Evropska komisija je lani predstavila svojo vizijo najcelovitejše reforme fiskalnih pravil EU po gospodarski in finančni krizi. Te usmeritve so sledile več ekonomskim šokom, ki so zahtevali hitre, odločne in v nekaterih primerih prvič uporabljene odzive politike. Da bi vladam omogočili dovolj manevrskega prostora za odzivanje na velikanske gospodarske in socialne izzive, ki sta jih prinesla covid-19 in vojna agresija Rusije proti Ukrajini, je EU začasno sprostila svoja fiskalna pravila. Ta pristop je deloval. Zaradi ukrepov za podporo gospodarstvu na nacionalni ravni in na ravni EU je več milijonov ljudi ohranilo delovna mesta, podjetja pa so lahko še naprej poslovala.

Ob teh uspehih pa seveda ne smemo prezreti nekaterih resnih posledic daljšega trajanja javnofinančne podpore. Javni dolg se je povečal, v nekaterih primerih na zelo visoke ravni. Temu moramo zdaj posvetiti pozornost. Trdne javne finance so prvi pogoj za trajno gospodarsko rast. Z oblikovanjem blažilnikov v ugodnih razmerah se bomo lahko bolje odzivali na prihodnje krize.

Maarten Verwey, generalni direktor generalnega direktorata evropske komisije za ekonomske in finančne zadeve. 

Glede na gospodarske in proračunske obete za prihodnje desetletje je dobro upravljanje javnih financ še pomembnejše. Spopadamo se z več skupnimi izzivi. Za zeleni in digitalni prehod ter okrepitev evropskih varnostnih zmogljivosti bodo potrebne znatne in trajnejše javne naložbe. Po desetletju zelo nizkih obrestnih mer bodo pogoji financiranja v prihodnjih letih verjetno manj ugodni. Vpliv staranja prebivalstva na javne finance se vse bolj čuti.

Za zagotavljanje trdnih javnih financ po vsej EU so bistvena verodostojna fiskalna pravila, skupaj z zavezo k spoštovanju teh pravil in ustreznimi orodji za zagotovitev njihovega izvrševanja. Zato je komisija predstavila konkretne zamisli o tem, kakšna bi lahko bila ta pravila, ki bi temeljila na nekaj ključnih načelih.

Prvič, enoten pristop za vse ne deluje. Javnofinančni položaji, izzivi in gospodarski obeti se po 27 članicah EU zelo razlikujejo. Pravila, ki določajo enake cilje in zahtevajo enako hitrost fiskalnega prilagajanja za vse, niso niti optimalna niti širše sprejemljiva. Novi okvir bo razlikoval med državami, tako da bo upošteval njihove izzive v zvezi z javnim dolgom, da se določi primeren potek fiskalne prilagoditve.

Drugič, ključna je nacionalna odgovornost. Vsaka država članica bi morala znotraj jasnega in preglednega okvira EU pripraviti srednjeročne javnofinančne in ekonomske strategije, ki zagotavljajo vzdržnost dolga.

Tretjič, reforme in naložbe so bistvene. Nekatere države EU z najvišjimi ravnmi javnega dolga dosledno izkazujejo proračune z nizkimi primarnimi primanjkljaji. Vendar njihov dolg zaradi zadržane rasti vztraja na visokih ravneh. Zato mora biti izvajanje reform in naložb, namenjenih spodbujanju rasti, sestavni del vsakega resnega načrta za znižanje dolga.

In končno, pravila zahtevajo izvrševanje. Pogosto smo slišali kritiko, da se fiskalna pravila ne spoštujejo dovolj in da je njihovo izvrševanje pomanjkljivo. Da bi pravila delovala in da se lahko izvršujejo, morajo biti realistična in verodostojna, poleg tega morajo vsi prevzeti odgovornost za njihovo izvajanje. Namen predlogov komisije je doseči nov kompromis: enostavnejša pravila in bolj realistične poteke fiskalne prilagoditve v kombinaciji s strožjim in jasnejšim režimom izvrševanja.

V EU poteka razprava o usmeritvah, ki jih je komisija predlagala konec leta 2022. Za stabilnost in blaginjo EU je ključno, da se doseže dogovor o revidiranem fiskalnem okviru. Zdaj je pravi trenutek za to.

***

Maarten Verwey, generalni direktor generalnega direktorata evropske komisije za ekonomske in finančne zadeve.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.