Nobene podpore EU za izraelski genocid

Po vsej Evropi ljudje zahtevajo konec genocida nad Palestinkami in Palestinci v Gazi. Šestnajst mesecev so že na ulicah, organizirajo se v sindikatih, pišejo pisma in peticije, pripravljajo dobrodelne dogodke in zasedbe univerz z zahtevo, naj se doseže pravičnost za žrtve genocida in vojnih hudodelstev ter naj se končno končajo desetletja izraelske brutalne okupacije in apartheida nad palestinskim prebivalstvom.

A obstaja prepad med pogovori v naših domovih, na delovnih mestih in v šolah ter tistimi v sobanah moči EU. In ta prepad grozi, da se bo še povečal.

V ponedeljek, 24. februarja, bodo zunanji ministri držav članic EU gostili Gideona Saara, izraelskega zunanjega ministra v Bruslju na srečanju Pridružitvenega sveta. Prvič v zgodovini EU bodo ministri izrekli dobrodošlico predstavniku države, katere predsednik vlade in nekdanji minister za obrambo sta iskani osebi zaradi izdanega naloga za aretacijo Mednarodnega kazenskega sodišča.

V okviru Pridružitvenega sporazuma med Izraelom in EU uživa Izrael na trgu EU nekatere privilegije glede trgovinskih in gospodarskih sodelovanj kot tudi dostop do sredstev EU za raziskave in razvoj, izobraževanje in kulturo.

V ponedeljek, 24. februarja, bodo zunanji ministri držav članic EU gostili Gideona Saara, izraelskega zunanjega ministra v Bruslju na srečanju Pridružitvenega sveta. FOTO: Jack Guez/Reuters

Srečanje, na katerem bo govor o tem privilegiranem partnerstvu, se dogaja v času, ko se tudi EU spopada z lastno zgodovinsko prelomnico. Svetovni red se pretresa, spoštovanje mednarodnega prava se spodkopava in novi predsednik ZDA poziva k množičnim deportacijam Palestink in Palestincev v Gazi – voditelji EU imajo pred seboj jasno izbiro: ali bodo dovolili, da se njih in njihove zatrjevane evropske vrednote potepta ali pa bodo končno dvignili prapor človekovih pravic, mednarodnega prava in mednarodnega reda vladavine prava.

Vse, za kar EU in njene članice trdijo, da si prizadevajo – naj bo to gospodarsko blagostanje, skupna varnost ali spoštovanje človekovih pravic – zahteva odločno in pokončno držo. Kaos, ki je na svetovnem odru, je tudi priložnost za države EU, da pomagajo peljati naprej – da pomagajo na novo postaviti mednarodno sodelovanje, ki temelji na vrednotah, ki so koristne za globalno skupno dobro. To priložnost je treba izkoristiti na vsakem koraku.

Razmere na okupiranem palestinskem ozemlju in v Izraelu so eno najpomembnejših vprašanj, na katero EU lahko pomembno vpliva. Svet je priča, kako je Izrael izvajal in nadaljeval izvrševanje genocida nad palestinskim prebivalstvom v Gazi, potem ko je vzpostavil desetletja trajajočo nezakonito okupacijo in apartheid. Te hude kršitve človekovih pravic je podrobno dokumentiral tako Amnesty International kot mnogi drugi.

Meddržavno sodišče je Izraelu naložilo izvedbo začasnih ukrepov pred več kot letom dni zaradi nevarnosti, da bo izvršen genocid. Ti začasni ukrepi so bili brezsramno zignorirani. Mednarodno kazensko sodišče je izdalo naloge za aretacijo, tudi za izraelskega predsednika vlade Benjamina Netanjahuja zaradi očitanih mu vojnih hudodelstev. Generalna skupščina Združenih narodov je z veliko večino zahtevala končanje nezakonite okupacije palestinskega ozemlja. Položaj je boleče jasen vsem in sedanje začasno in krhko premirje ga ni temeljno spremenilo.

Meddržavno sodišče je Izraelu naložilo izvedbo začasnih ukrepov pred več kot letom dni zaradi nevarnosti, da bo izvršen genocid. FOTO: Leah Millis/Reuters

V odziv na šokantne predloge, da se prisilno izseli Palestinke in Palestince iz Gaze, ter ob neverjetni in nadaljujoči se nekaznovanosti za izvršena hudodelstva, mora EU končno narediti, kar lahko – in kar je nujno, da se konča genocid in izraelski sistem apartheida.   

Države članice EU morajo takoj prekiniti pošiljanje orožja v Izrael, prepovedati morajo trgovanje z nezakonitimi izraelskimi naselbinami in zagotoviti, da bo dosežena pravičnost ter bodo kaznovani odgovorni za genocid in druga mednarodna hudodelstva.

Ta ravnanja lahko vodijo celotno mednarodno skupnost stran od zevajočega prepada v barbarstvo in brezpravnost.

Srečanje Pridružitvenega sveta med EU in Izraelom je priložnost, da se končno preusmeri v pravo smer. Ministri EU bodo sedeli za mizo s predstavniki države, ki izvršuje genocid, vztrajno krši mednarodno pravo in izvršuje apartheid nad palestinskim prebivalstvom. Pridružitveni sporazum je dober vzvod za izvajanje pritiska, da se dosežejo spremembe in Izrael sprejme odgovornost.

Sam Pridružitveni sporazum v drugem členu predpostavlja, da bo sodelovanje temeljilo na spoštovanju človekovih pravic. EU mora od Izraela zahtevati učinkovite ukrepe, da se izboljša stanje človekovih pravic, vključno s spoštovanjem premirja v Gazi, s končanjem blokade Gaze, okupacije palestinskega ozemlja ter končanjem izraelskega sistema zatiranja in nadvlade nad Palestinkami in Palestinci.

Pridružitveni sporazum z Izraelom je orodje, ki lahko prinese spremembe za neštete žrtve kršitev človekovih pravic na okupiranem palestinskem ozemlju in v Izraelu. FOTO: Črt Piksi

To je sporočilo, ki bi ga voditelji EU morali dati na mizo na prihajajočem srečanju med EU in Izraelom. S tem bi pokazali resnično voditeljstvo, takšno, kakršnega prebivalci in prebivalke EU zahtevajo.

Nič več trgovanja z apartheidom. Nič več investicij v nezakonite izraelske naselbine. Nič več orožja Izraelu. Ne v našem imenu!

Zdaj ni čas za samozatrjevano ali samoprizadejano evropsko nemoč ali omahovanje, ampak za odločen prijem in uporabo orodij, ki EU omogočajo, da doseže resnične spremembe. Pridružitveni sporazum z Izraelom je orodje, ki lahko prinese spremembe za neštete žrtve kršitev človekovih pravic na okupiranem palestinskem ozemlju in v Izraelu. Voditelji EU imajo zgodovinsko, pravno in moralno obveznost, da ga uporabijo.

***

Wies De Graeve (Amnesty International /AI/ Belgije/Flandrije), Frank Johansson (AI Finske), Shoura Hashemi (AI Avstrije), Esteban Beltrán (AI Španije), Nataša Posel (AI Slovenije), Stephen Bowen (AI Irske), David Pereira (AI Luksemburg), Ileana Bello (AI Italije), Vibe Klarup (AI Danske), Rado Sloboda (AI Slovaške), Claudia Pedra (AI Portugalske), Dagmar Oudshoorn (AI Nizozemske), Julia Duchrow (AI Nemčije), Carine Thibaut (AI Belgije/Valonije), Anna Johansson (AI Švedske), Sylvie Brigot (AI Francije), Anna Błaszczak-Banasiak (AI Poljske).

Prispevek je mnenje avtorjev in ne izraža nujno tudi stališč uredništva.