Naša Evropa je lahko več

Zgodba o Evropi je nastala v času krize. Na vsaki točki sodobne zgodovine, ko se je Evropa znašla v zagati, smo se zbližali. Ta miselnost nam je pomagala prevedriti najhujše viharje in našim institucijam omogočila, da so se odzvale na težave ljudi. Da so v svojem življenju začutili oprijemljivo razliko. Evropska doktrina sodelovanje dosledno postavlja nad tekmovalnost. Ustvarila je blaginjo, močno demokracijo in trdno zaščito osebnih svoboščin. Samo v zadnjih nekaj letih smo se morali spopasti z zlomom bank, državnimi dolžniškimi krizami, migracijskimi pritiski in svetovno pandemijo, kakršne še nismo doživeli. Vsi ti dogodki so Evropo zbližali in vsakič smo postali močnejši.

Ta temelj, ta enotnost je zdaj spet na preizkušnji, saj se nad Evropo zgrinjajo temni oblaki: vojna pred našim pragom, rekordna inflacija, vse dražja energija, podnebna katastrofa, zaradi katere naše reke usihajo, gozdovi pa so v plamenih, težave pri preskrbi s hrano in hitro rastoči življenjski stroški.

Evropa je spet na preizkušnji. Evropa se mora spet odzvati. Spet bomo morali stopiti skupaj. Evropa se mora spet prilagoditi. In evropski parlament je spet pripravljen odigrati svojo vlogo.

Pri ogrevanju naših stanovanj, napajanju naše industrije ter vožnji z avtomobili se srečujemo z vse večjimi težavami. Zaradi inflacije se cene zvišujejo. To vemo. Toda ravno ko bomo pod največjim pritiskom, bomo morali zdržati in ostati trdni kot še nikoli prej. Takrat se bo morala teoretična Evropa srečati s praktičnim vodenjem. Hitro, odločno in pogumno. Evropa se mora spopasti s tem izzivom. Najsi govorimo o življenjskih stroških, cenah električne energije, podnebnih spremembah, obrambi, prehranski varnosti ali podpori Ukrajini – enotnost je edina prava pot.

Evropa mora biti več. Ta poziv so državljani jasno izrazili maja 2022 v evropskem parlamentu ob zaključku leto dni trajajoče konference o prihodnosti Evrope. Predsednica evropske komisije bo ta teden v letnem govoru o stanju v Evropski uniji predstavila svoje predloge.

Evropski parlament meni, da morajo biti glavna vprašanja, ki so jih izpostavili državljani, v ospredju teh predlogov.

Prvič, vzpostaviti moramo celovito varnostno in obrambno unijo. Naš varnostni in obrambni sistem ter infrastruktura potrebujeta prenovo. Brutalna, nezakonita in neizzvana invazija na Ukrajino je pokazala, kako močno se je svet od februarja spremenil. Bolje moramo porabiti svoje obrambne izdatke in preprečiti podvajanje vseevropskih obrambnih zmogljivosti, pri tem pa zagotoviti dopolnjevanje, in ne tekmovanje z Natom.

Drugič, povečati moramo energetsko odpornost in avtonomijo Evrope. Zmanjšati moramo odvisnost od nezanesljivih dobaviteljev. Poleg tega moramo sprejeti takojšnje ukrepe za ublažitev vpliva vse dražje električne energije. Nujno moramo ustaviti draginjo, ki je prizadela družine po vsej Evropi, že zaradi politične stabilnosti. Hkrati moramo še naprej izpolnjevati ambiciozne podnebne cilje, ki smo si jih postavili, ter pospešiti energetski in zeleni prehod.

Tretjič, pandemija je razkrila pomanjkljivosti v zdravstvenih sistemih držav članic. Evropski parlament poziva, naj se na ravni Unije ustoliči »pravica do zdravja«. Če želimo omejiti širjenje virusov ali olajšati dostop do specializiranega zdravljenja, je rešitev pogosto več čezmejnega sodelovanja.

Vsa ta prizadevanja bodo imela svojo ceno. Posodobiti moramo proračun Unije, da se bomo odločneje spopadli z vse večjimi težavami. Naše prednostne naloge se hitro spreminjajo in nepričakovano se pojavljajo nove – zato potrebujemo proračun, ki bo odpornejši na krize in prožnejši.

Prihodnji meseci bodo težki, vendar smo Evropejci in Evropejke že dokazali, da z odločnostjo lahko uspešno premagamo hude čase. Evropsko sodelovanje in povezovanje ima korenine v želji po medsebojni solidarnosti, da bi premagali stisko, ki je sledila svetovni vojni. Evropa je lahko brez skrbi, saj se je sposobna spopasti z daljnosežnimi pretresi. Dokazala je svojo moč.

Čas je, da pokaže, kaj zmore. Lahko smo še več – skupaj.

***

Roberta Metsola, predsednica Evropskega parlamenta.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.