Kje bi se Slovenija lahko izkazala precej bolje

Osem dni po tem, ko je svetovna zdravstvena organizacija 11. marca letos razglasila covid-19 za pandemijo, je evropska komisija izdala Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu covid-19 (ZO). Danska je bila prva država, ki je komisiji priglasila ukrepe državne pomoči, in to pred sprejetjem ZO. Slovenija je do zdaj sprejela tri pakete ukrepov. Dva je komisija odobrila 30. aprila.

V primerjavi z drugimi državami članicami EU je Slovenija do zdaj sprejela ukrepe državne pomoči samo na podlagi ZO, ta pa določa zelo stroge pogoje za dodelitev državne pomoči. Tako je, na primer, Slovenija dodelila državno pomoč kot 80-odstotno povračilo nadomestila plač delavcem na začasnem čakanju samo podjetjem, ki se jim bodo prihodki v prvem polletju leta 2020 znižali za več kot deset odstotkov glede na isto obdobje lani in niso bila na dan 31. 12. 2020 v finančnih težavah. V primerjavi s Slovenijo je Velika Britanija vsem podjetjem omogočila, da od države lahko zahtevajo plačilo 80 odstotkov plač ter socialnih in drugih prispevkov zaposlenih, ki so na začasni odsotnosti z dela, do zneska 2500 funtov na mesec. Podobno je naredila tudi Nemčija, ki je spremenila tako imenovano Kurzarbeit shemo in podjetjem, katerih deset odstotkov delavcev je na začasnem čakanju na delo ali je odsotnih zaradi bolezni covid-19, tako zagotovila, da so upravičeni do nadomestila 65 odstotokov plače in prispevkov.

Preberite še: Doslej porabljenih 634 milijonov evrov

Hkrati je obseg »papirologije«, ki jo morajo slovenska podjetja priložiti kot dokazilo upravičenosti, tudi večji, kar upočasnjuje celoten postopek pridobitve ter je dodatno breme za slovensko upravo, ki mora obravnavati vloge. Tako, na primer, v Veliki Britaniji celoten postopek pridobitve in plačila nadomestila traja okoli sedem dni, medtem ko so slovenska podjetja morala založiti denar za marčne in aprilske plače, nadomestila pa bodo prejela za marec v maju, za april v juniju in za maj v juliju. Zato shema, sprejeta v Sloveniji, ni pripomogla k izboljšanju likvidnostni podjetij v kritičnem obdobju od marca do junija.
Tudi merila, ki jih je sprejela Slovenija o pomoči v obliki poroštev, so strožji kot v ZO.



Medtem ko ZO dopušča poroštva v višini do 35 odstotkov zneskov odloženih obrokov v obdobju do šest let, je višina poroštev po zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) do 25 odstotkov zneska odloženih obrokov obveznosti iz kreditnih pogodb, ki zapadejo v obdobju največ dvanajstih mesecev, za katerega je bil dogovorjen odlog. Hkrati je pomoč, ki jo ponuja država, manjša od dovoljene po ZO. Tako bo ministrstvo za finance, na primer, jamčilo za posojila, katerih glavnica ne presega deset odstotkov prihodkov podjetja od prodaje v letu 2019 in višino zneska stroškov dela za leto 2019, medtem ko ZO dovoljuje jamstva za posojila, katerih glavnica ne presega 25 odstotkov skupnega prometa podjetja v letu 2019 ter dvojnega zneska letne mase plač upravičenca za posojila, ki zapadejo po 31. 12. 2020, ter omogoča jamstvo večjih posojil, ki zapadejo do konca leta.

Tudi ročnost posojil z jamstvom ministrstva za finance je krajše kot v ZO, to je pet let namesto šest. Hkrati je višina poroštva za posamezna posojila v vrednosti 70 odstotkov glavnice kredita za velika podjetja ter 80 odstotkov za mala in srednja podjetja nižja od dovoljene višine 90 odstotkov po ZO. Ne glede na to, da ZO omogoča zmanjšanje letne premije v primeru, da je kritje jamstva nižje, so v členu 8(1) zakona o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije covid-19 (ZDLGPE) določene enake letne premije kot z ZO.

Ker evropsko pravo Sloveniji omogoča, da priglasi tudi drugo shemo državne pomoči, bi morala Slovenija čim prej priglasiti shemo glede terjatev, zavarovanih pri kreditnih zavarovalnicah, podobno tistim, sprejetim v Nemčiji, Franciji in Veliki Britaniji. V nasprotju s shemo, o kateri se razmišlja v Sloveniji ter ki zahteva pripravo aneksa k vsaki posamezni kreditnozavarovalni pogodbi in plačilo dodatne jamstvene premije v višini 30 bazičnih točk, nemška shema uvaja kritje celotnega portfelja tveganj kreditnih zavarovalnic v Nemčiji glede terjatev v zvezi z dobavo blaga in storitev, opravljenih med 1. marcem in 31. decembrom 2020, in tako zagotavlja, da so tudi terjatve nemških podjetij do drugih domačih podjetij zavarovane, in ne bremeni nemških podjetij z dodatnimi stroški ali papirologijo.

Euractiv poroča, da je evropska komisija do 4. maja odobrila več kot 1,9 bilijona evrov pomoči ter da so Nemčija in nemška podjetja največ pridobila s sprostitvijo evropskih pravil glede državne pomoči. Nemčija namreč predstavlja več kot polovico (52 odstotkov) vse pomoči, ki jih je do tega dne odobrila komisija zaradi covida-19. Pravila igre so se zaradi covida-19 povsem spremenila. Ker komisija načrtuje ohranjati svoj pristop neposeganja najmanj do konca leta 2020, obstaja veliko tveganje za razpad notranjega trga v Evropi. Države in podjetja, ki se bodo novim pravilom hitro prilagodili, bodo preživeli. Glede na ravnanja drugih držav v EU in na svetovni ravni mora Slovenija nujno pripraviti učinkovite ukrepe državne pomoči. In te ukrepe mora sprejeti hitro in brez dodatnega odlašanja ter – če je treba – zunaj okvira ZO.

***
Ana Stanič strokovnjakinja za evropsko in energetsko pravo

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.