Je zahodna demokracija vse bolj avtoritaren režim?

Blokiranje določenih informacij, prepoved alternativnih medijev, obvladovanje medijev, ki morajo širiti »vladno« informiranje, šikaniranje ali celo prepoved delovanja umetnikom, ki imajo drugačno prepričanje od vladnega ali drugačno državljanstvo, relativiziranje ali izkrivljanje resnice, vse to naj bi bile značilnosti avtoritarnih režimov. Pravijo, da v avtoritarnih režimih niso pomembni ljudje, ampak predvsem zaslužki peščice oligarhov. Za obvladovanje vedno bolj nezadovoljnega prebivalstva avtoritarni režim »izumi« zunanjega sovražnika, ki je kriv za vse. Tak režim temelji na strahu prebivalstva, zato je treba nakupovati veliko orožja, ne pa vlagati v šolstvo, zdravstvo ali kulturo.

Zahodna demokracija seveda ni totalitaren režim, saj imamo več strank, ki pa ponujajo bolj ali manj enake obljube. Čeprav so v zahodnih demokracijah vsi glavni mediji usklajeni v širjenju »pravih« informacij, imajo posamezniki možnost izraziti drugačno stališče, ampak le v kakšnem nepomembnem mediju, kot to delata Noam Chomsky in Jeffrey Sacks. V skrbi za »čisto« informiranje prebivalcev Zahoda je bilo treba prepovedati škodljive informacijske kanale RT, Sputnik pa še kakšnega, ki »navija« za sovražnika. Ljudje ne zanjo sami razmišljati, to ve vsak avtoritaren režim, zato jih je treba zavarovati pred napačnim mišljenjem. Države, ki še niso na »pravi« poti demokracije, na primer Madžarsko in Srbijo, je treba vedno znova opominjati, naj se uradno priključijo mišljenju Zahoda. Ameriškega novinarja Tuckerja Carlsona je treba diskreditirati in mu naložiti sankcije, ker si je drznil intervjuvati Putina.

Zahodna demokracija ponavlja, da so državljani najbolj pomembni. Zaslužke najbogatejših je zato treba obdavčiti tako, da bodo najbogatejši postali še bogatejši. Le tako bodo lahko gradili nove tovarne in omogočali zaposlitev državljanov, ki so glavna skrb zahodne demokracije. Res je, da so se v preteklosti pojavili primeri »optimizacije« davkov najbogatejših multinacionalk v davčnih oazah. V desetih letih, odkar je neki žvižgač razkril prakso davčne oaze v Luksemburgu, je bilo že veliko narejenega. Zato lahko multinacionalke sedaj samo še v Luksemburgu, Nizozemski, Irski in na številnih krajih zunaj EU legalno optimizirajo svoje davčne napovedi. Čeprav je res, da v zahodnih demokracijah vse večji delež prebivalstva živi pod pragom revščine, zahodni politiki delajo vse, kar je možno, da bi stanje izboljšali.

Saša Prešern. FOTO: Delo

Za revščino je kriv tuji sovražnik. To so bili dolgo časa priseljenci. Zahodne demokracije so sedaj enotne, da je še večji sovražnik Rusija, zato jo je treba premagati. Politiki so se odločili za sankcije in sklenili, da ne bodo več kupovali ruskih naftnih derivatov. Res, da pozimi ljudi v EU bolj zebe, a takšna žrtev je upravičena, ko gre za sovražnika. Res je, da brez energije, v tem primeru ruskega plina in nafte, gospodarstvo obstane, a na srečo lahko kupimo neprimerno dražje naftne derivate pri prijateljih na drugi strani Atlantika. Vsem je jasno, da gospodarstvo, ki ga poganja predraga energija, ni konkurenčno, zato bo postopno ugašalo. Pomembno je, da vemo, kdo je glavni krivec.

Glavnega krivca smo tudi obsodili, saj je odgovoren za deportacijo vsaj 100 otrok iz sirotišnic in otroških domov iz zasedenih območij Ukrajine v Rusijo, tja, kjer ni bilo vojne. Mednarodno kazensko sodišče je zato Putina obsodilo za ta vojni zločin. Ko je malo pozneje Netanjahu pobil več tisoč palestinskih otrok, za to dejanje ni bil obsojen, saj je obljubil, da se pri ciljanju trudi zmanjšati civilne žrtve. ZDA so mu dobavile še več raket in finančno pomoč, da bo lahko bolje ciljal. Če se kakšen umetnik s tem ne strinja, ima svobodo misliti drugače, le take misli mora obdržati zase, sicer bo njegova razstava odpovedana, ne bo prejel literarne nagrade in izgubil bo svojo rezidenco. V zahodni demokraciji ne pošiljamo umetnikov, ki ne podpirajo vladne politike na prisilno preobrazbo. Nekateri umetniki sami spoznajo, kaj je pravilno mišljenje, narod pa je zaščiten pred njihovimi škodljivimi vplivi.

Edini, ki bo preprečil tretjo svetovno vojno

Zahodna demokracija ima nevladne organizacije, ki izražajo voljo ljudstva in so »cvet« demokracije. Ali je res določen delež aktivistov v nevladnih organizacijah le podaljšana roka politike? Ko je treba, ti nevladniki zbirajo podpise, kar podpira ena politična stran in ne druga ali pa obratno. Glasno trobijo ali kolesarijo pred parlamentom in izražajo »voljo ljudstva«. Ker so nevladne organizacije za zdravo demokracijo tako pomembne, jih tudi financiramo iz javnih sredstev zato, da izvajajo nekatere pomembne študije, analize, in če je treba, tudi preganjajo meglo, s čimer pripomorejo k transparentnosti. Samo še javni razpis je treba prav izpeljati.

V zahodni demokraciji na srečo obstaja tudi mehanizem referenduma, na katerem ljudstvo izraža svojo voljo. Tako že vemo, da bo razpisan referendum za nuklearko. Res je, da se da ljudi »nahecati« ali »dezinformirati« o čemerkoli. Vprašanje o nuklearki pa je strokovno in zahteva mnenje fizikov za nuklearke, gospodarstva zaradi cene energije in še koga. Ampak odločitev bo sprejel narod na referendumu. Tako kot stroka pri nutrijah, miših ali medvedih nima kaj dosti besede, če se oglasi kakšna srčna duša, ki nam želi dobro. Morda pa bi bilo ceneje, če za pomembna vprašanje raje vprašamo influencerke ali razpišemo referendum, namesto da za tehnične in naravoslovne smeri zapravljamo denar na univerzi in inštitutih. Saj so mnenja stroke lahko moteča.

Konec vojne v 24 urah ali totalno uničenje?

Zahodna demokracija sploh ni avtoritaren režim. Glavni »dokaz«, da živimo v najboljšem režimu, je prepričanje, da živimo v najboljšem sistemu. Zato se bomo še naprej trudili, da ga razširimo na ves svet. Če kdo razkrije naše načrte, kot sta to naredila Wikileaks oziroma Assange in Snowden pa še kdo, ga je treba obsoditi na desetletja zaporne kazni. To je učinkovita zahodna demokracija, ki jo bodo še naprej krepile skrajno desničarske in nacionalistične stranke povsod po EU tako, da bodo izgnale vse tujce in tiste, ki so kakorkoli različni ter dokončno spremenile zgodovino tako, da bodo rablji postali žrtve in žrtve rablji. Zato imamo v vsaki članici natanko takšno vlado in demokracijo, kakršno si zaslužimo. Najboljšo.

***

Dr. Saša Prešern, raziskovalec.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.