(GOSTUJOČE PERO) Enakopravnost: prestiž, pravičnost in prihodnost človeštva

Ko govorimo o enakopravnosti, se pogosto osredotočamo na področja, ki prinašajo moč, vpliv in ugled – politiko, vodstvene položaje v gospodarstvu in vrhunski šport. Ta prizadevanja so gotovo pomembna, a pri tem se postavlja vprašanje: ali nas osredotočanje na prestižna področja odvrača od reševanja ključnih izzivov, ki so temelj družbe in njenega obstoja? Resnična enakopravnost ne pomeni zgolj simbolične delitve vpliva, ampak vključuje prepoznavanje in cenjenje vseh področij, ki držijo družbo skupaj. Če prezremo temeljne družbene naloge – od vzgoje otrok do gradnje naše infrastrukture – tvegamo, da izgubimo tisto, kar omogoča delovanje sistema.

V nekaterih sektorjih se vprašanja enakopravnosti skoraj ne pojavljajo. Na primer:

Šolstvo: Moški so v šolstvu vse redkejši. To ne pomeni le, da otroci ne vidijo moških vzornikov, ampak da eno polovico populacije odvračamo od vplivnega in pomembnega poklica.

Gradbeništvo: V njem prevladujejo moški, čeprav sodobna tehnologija omogoča večji prostor za vključevanje žensk.

Vojska: Pogosto slišimo o prizadevanjih za enakopravnost v vojaških vodstvenih strukturah, medtem ko na področju osnovnih vojaških nalog še vedno prevladujejo fizične omejitve in tradicionalne vloge.

Te razlike niso samo izraz preferenc posameznikov, ampak tudi družbenih norm in sistemskih ovir, ki omejujejo priložnosti. Ali je enakopravnost na teh področjih res manj pomembna ali pa smo se odločili osredotočiti zgolj na vplivnejše pozicije moči in prestiža?

Medtem ko se bojujemo za enakopravnost na vplivnih področjih, prezremo ključni problem: kako zagotoviti, da bo družba sploh imela prihodnost? S povprečno rodnostjo 1,55 otroka na žensko Slovenija in številne druge razvite države ne dosegajo stopnje, potrebne za ohranjanje populacije. Nosečnost in materinstvo sta naravni vlogi, ki ju moški ne morejo nadomestiti. Če pa družba teh vlog ne prepozna in ne ceni, tvegamo dolgoročne posledice. Namesto da bi materinstvo in očetovstvo obravnavali kot osebno odločitev, bi morali to videti kot temeljno družbeno vrednoto.

Prava enakopravnost ne pomeni zanikanja razlik, ampak njihovo sprejemanje in vrednotenje. Če danes ne cenimo različnih družbenih vlog – naj gre za učitelja, gradbenika, vojaka ali starše – bomo prihodnjim generacijam zapustili družbo, ki nima trdnih temeljev. Podobno kot paradni konj, ki vleče vso težo, ne more delovati brez uravnoteženega sistema, tudi družba ne more preživeti, če zanemarja tako individualne pravice kot skupne odgovornosti. Materinstvo je ena od teh odgovornosti, a mora biti podprto z ustreznimi politikami, ki ženskam omogočajo polno sodelovanje v družbi brez strahu pred ekonomskimi posledicami.

Če bomo enakopravnost razumeli le kot simbolične zmage na prestižnih področjih, bomo izpred oči izgubili ključni cilj: zagotavljanje prihodnosti za vse. Enakopravnost mora biti resnično pravična – vključevati mora vse vloge, od vzgoje in gradnje do vodstva in politike. Ali bomo znali oblikovati družbo, ki bo spoštovala in cenila vse njene člane, hkrati pa zagotavljala njen obstoj? Če tega ne bomo storili, bodo simbolične zmage na vrhu pomenile malo v svetu, ki izgublja temelje.

***

Tomaž Erjavec, podjetnik, športnik, ljubitelj knjig in dialoga.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.