(GOSTUJOČE PERO) Digitalizacija, ki se premika (pre)počasi

V zadnjih štirih letih so slovenske državne institucije za poštne storitve porabile 355 milijonov evrov (vir: erar.si). Ta znesek je presenetljiv, saj živimo v dobi digitalne komunikacije, ko večino storitev lahko opravimo po spletu. Dokumenti so dostopni v oblaku, finančne transakcije lahko uredimo z nekaj dotiki na telefonu, uradna obvestila pa bi lahko prejemali v elektronski obliki. Zakaj torej še vedno vztrajamo pri zastarelem sistemu, ki je dražji, počasnejši in manj učinkovit?

Državne institucije – ministrstva, sodišča, zavodi – ostajajo največji naročniki storitev Pošte Slovenije. Komunikacija z državljani in podjetji še vedno temelji na fizičnih dokumentih, kot so sodna vabila, odločbe in potrdila.

Eden od razlogov je zakonodaja, ki na nekaterih področjih še vedno zahteva vročanje dokumentov v fizični obliki. A to ni nepremagljiva ovira – številne države so že dokazale, da je prehod v digitalno komuniciranje mogoč brez izgube pravne veljavnosti ali dostopnosti.

Še večji problem pa je odpornost na spremembe znotraj državnih institucij. Prehod k digitalizaciji zahteva reorganizacijo, vlaganja in prilagoditve, česar se številni izogibajo. Status quo je lažja izbira, a nas zavira pri doseganju učinkovitosti.

Digitalizacija je nujen vsakdan tudi v energetiki

Ministrstvo za digitalno preobrazbo mora prevzeti odgovornost za pospešitev digitalizacije na področjih, na katerih bo najbolj pomagalo državljanom. Ključ do uspeha je jasna strategija, ki temelji na merljivih ciljih (KPI). Ti bi morali vključevati:

• Enostavnost uporabe: Povečanje dostopnosti in uporabnosti digitalnih rešitev, da jih lahko enostavno uporabljajo vsi državljani.

• Prihranki za državljane in državo: Zmanjšanje stroškov poštnih storitev in administrativnih postopkov z nadomeščanjem fizičnih dokumentov z digitalnimi.

• Razširjena uporaba digitalnih storitev: Merjenje števila državljanov in institucij, ki uporabljajo platforme, kot je eUprava, in povečanje tega odstotka.

• Okoljski učinek: Spremljanje zmanjšanja porabe papirja in emisij zaradi zmanjšanja fizičnih pošiljk.

Namesto da se osredotoča zgolj na tehnično opremljenost, bi moralo ministrstvo graditi rešitve, ki so intuitivne, uporabne in prinašajo takojšnje koristi. Uspeha digitalizacije ne merimo s številom kupljenih računalnikov, ampak s tem, koliko državljanom in javnim organom olajšamo življenje.

Tudi ministrstvo za finance bi moralo močno podpreti digitalizacijo, saj ta zagotavlja zelo veliko proračunskih prihrankov. Namesto da se iščejo novi davčni prihodki, kot je nepremičninski davek, je racionalizacija stroškov, kot je 355 milijonov evrov za poštne storitve v štirih letih, očitna priložnost.

Prihodnost je v digitalizaciji

Digitalizacija ni le način za prihranek denarja – omogoča hitrejše postopke, boljšo dostopnost storitev in zmanjšuje breme za državljane. Ministrstvo za finance bi zato moralo spodbujati in vlagati v projekte, ki dolgoročno zmanjšujejo proračunske izdatke.

Vztrajanje pri analognih praksah ni samo finančno potratno, ampak tudi okoljsko škodljivo. Poraba več kot 88 milijonov evrov na leto za poštne storitve je absurdna v državi, v kateri večina prebivalstva uporablja elektronsko pošto. Digitalizacija omogoča prilagoditev večini, hkrati pa omogoča prilagojene rešitve za tiste, ki potrebujejo pomoč pri uporabi digitalnih orodij.

Estonija, vodilna država v digitalizaciji javnih storitev, je odličen zgled. Njihov sistem temelji na digitalni identiteti in centralizirani platformi, ki državljanom omogoča preprosto in učinkovito komunikacijo z državo. Slovenija bi s podobnim pristopom lahko precej znižala stroške in pospešila postopke.

Poraba 355 milijonov evrov v štirih letih je opomin, da digitalizacija ne sme več ostati le načrt za prihodnost. Ministrstvo za digitalno preobrazbo mora prevzeti vodilno vlogo in z jasnimi KPI usmeriti svoje delovanje tja, kjer bo lahko najbolj pomagalo državljanom – v enostavnost uporabe, nižje stroške in prihranek časa.

Digitalna preobrazba ni le tehnološki korak, ampak odgovornost do davkoplačevalcev in okolja. Čas je, da Slovenija z digitalnimi rešitvami stopi v prihodnost – hitro in odločno.

***

Tomaž Erjavec, podjetnik, športnik, ljubitelj knjig in dialoga.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.