Digitalizacija je nujen vsakdan tudi v energetiki

Digitalizacija predstavlja temeljni premik v načinu delovanja energetike. Tudi energetika se spoprijema z izzivi, kot so podnebne spremembe, povečanje povpraševanja po energiji in potreba po večji energetski učinkovitosti. Po eni strani digitalizacija pomaga elektroenergetiki vključevati večji delež spremenljivih obnovljivih virov energije in izboljšati zanesljivost omrežij, pri končnih uporabnikih, vključno s podjetji, pa prek tega izboljšuje energetsko učinkovitost in tudi zmanjšuje emisije, pravi Ana Vučina Vršnak, izvršna direktorica Energetske zbornice Slovenije (EZS).

»Glede na to, da digitalne tehnologije omogočajo natančnejše upravljanje in optimizacijo proizvodnje ter distribucije energije, pri čemer lahko delovanje energetskih sistemov spremljamo v realnem času, je na ta način mogoče hitro zaznavanje in odpravljanje napak, kar zmanjšuje izpade in povečuje zanesljivost oskrbe z energijo,« pojasnjuje Ana Vučina Vršnak. To je za gospodarstvo kot odjemalce električne energije bistveno. Digitalizacija poleg tega povečuje učinkovitost naložb v omrežja in zagotavlja investicijsko vzdržnost pri velikih zahtevah glede vlaganja v elektroenergetska omrežja, ki so posledica elektrifikacije in zelenega prehoda. V tem kontekstu sta pomembni vloga in implementacija umetne inteligence v poslovne procese energetskih podjetij.

Trgovanje prepleteno z napredno analitiko

V Skupini Gen-I se digitalizacija, vključno z vse večjo uporabo algoritmov in umetne inteligence, tako pojavlja na vseh področjih delovanja. Trgovanje je med najpomembnejšimi stebri poslovanja skupine. Celotno trgovanje z energenti je centralizirano iz Ljubljane, kjer imajo večje število trgovcev in analitikov, ki vsakodnevno pripravljajo analize trgov, scenarije razvoja trgov in podlage za odločitve, povezane z nakupom in prodajo energentov. Kako pomembno je za Skupino Gen-I trgovanje, nazorno kaže 88 teravatnih ur trgovalnih količin v letu 2023, kar je približno šestkratnik celotnega odjema električne energije v Sloveniji.

»Brez popolne digitalizacije trgovanje danes preprosto ne bi bilo mogoče. Trgovanje je močno prepleteno z napredno analitiko in inovativnimi analitičnimi orodji, ki jih vseskozi razvijamo in nadgrajujemo. Ekipo trgovcev in analitikov nenehno širimo, zagotavljamo strokovna izobraževanja in mentorstvo,« pravijo v Gen-I. Analitiki s podatki, analizami in napovedmi podpirajo sodelavce z oddelkov za trgovanje z energenti. Oddelek za algoritemsko trgovanje denimo z analizo podatkov, iskanjem vzorcev, modeliranjem ter avtomatizacijo trgovalnih strategij in procesov optimizira procese, ki vodijo do pomembnih podatkov za poslovne odločitve. V procese trgovanja uvajajo metode strojnega učenja in umetne inteligence ter v sodelovanju s trgovci razvijajo kvantitativne trgovalne strategije. »V tem času pripravljamo predvsem algoritme za pametno krmiljenje baterijskih hranilnikov, e-polnilnic in drugih energetskih naprav,« dodajajo.

Na področju algoritemskega trgovanja je Gen-I v Sloveniji korak pred drugimi. Imajo največji oddelek analitike v slovenskem energetskem prostoru in se zavedajo, da brez algoritemskega trgovanja in močne podpore kvantitativne analitike v energetiki ni prihodnosti. Z algoritmi analizirajo velike količine podatkov v realnem času in sprejemajo odločitve o nakupu ali prodaji energije na podlagi določenih pravil in strategij, kar poveča učinkovitost trgovanja. Algoritmi omogočajo predvsem hitrejše, pa tudi bolj natančno odločanje, kar je v dinamičnem svetu energetike izjemno pomembno.

Napovedovalno vzdrževanje

Zelo pomembna vloga umetne inteligence je tudi napovedovalno vzdrževanje, pri katerem se neprekinjeno spremlja in analizira delovanje energetske infrastrukture, da se vnaprej odkrijejo morebitne napake. Umetna inteligenca bo v prihodnje koristna tudi za upravljanje in nadzor distribucijskih omrežij, in sicer z uporabo vrste podatkov iz senzorjev, pametnih števcev in drugih naprav interneta stvari, kar omogoča opazovanje in nadzor pretoka energije v omrežju. Druga možnost je pospeševanje prilagajanja odjema, in sicer s pomočjo procesov, kot so napovedovanje cen električne energije in načrtovanje urnikov. »Vsekakor pa vidimo možnost še pri zagotavljanju izboljšanih ali razširjenih storitev za odjemalce v aplikacijah in drugih komunikacijskih sredstvih v povezavi z obračunom,« dodaja Ana Vučina Vršnak.

Omrežnina je nova industrijska bolečina

»Čeprav sta prilagajanje odjema in povečanje učinkovitosti ključni področji digitalizacije energetike, menimo, da so ključne priložnosti digitalizacije energetike za gospodarstvo in tudi druge, boljše upravljanje energetskih virov, zmanjšanje stroškov in povečanje učinkovitosti gospodarstva,« menijo tudi v Plinovodih. Dodajajo, da digitalizacija energetike ni le priložnost za optimizacijo energetske porabe, temveč tudi za razvoj novih poslovnih modelov, trajnejšo rabo virov in izboljšanje kibernetske varnosti energetike. Vse to pa bo spodbudilo razvoj novih tehnologij, ki lahko bistveno pripomorejo h gospodarskemu razvoju.

Energije še ni mogoče shraniti

»Smiselno je poznati pomembno posebnost trga z električno energijo. Ta je, da elektrike za zdaj ni mogoče shraniti. Izjema so hranilniki oziroma baterije, kjer pa je trenutno ne moremo shraniti v prav velikih količinah,« pravijo v Gen-I. To pomeni, da se mora energija, ki jo proizvedejo elektrarne, v večini primerov v istem trenutku ali zelo kmalu porabiti, saj je treba elektroenergetski sistem stalno ohranjati v ravnovesju. Brez digitalizacije tega ni mogoče upravljati. Boljša ko je digitalizacija, boljše je to upravljanje in s tem stabilnejši elektroenergetski sistem.

Podjetja vse pogosteje uvajajo tudi električna vozila. »V celoti bodo kombinacijo izzivov omrežninskih moči in časovnih blokov na eni strani in potencialnih ugodnosti dinamičnih cenikov lahko izkoristili le tisti, ki imajo svoj dom ali svoje poslovanje v celoti digitalizirane in s tem 'pametne',« pravijo v Gen-I.

Kibernetska tveganja rastejo

Povečana digitalizacija prenosnih in digitalnih omrežij seveda povečuje ranljivost za kibernetske napade, ki jim je treba posvetiti veliko pozornosti. »Zato je treba v energetiki zgraditi varnostno operativne centre, ki ščitijo uporabnike in omrežja pred kibernetskimi napadi. Kibernetska varnost v energetiki ni pomembna le za zaščito infrastrukture, ampak tudi za zagotavljanje zaupanja javnosti,« opozarja izvršna direktorica EZS Ana Vučina Vršnak.

Kibernetsko varnost velja zaupati specialistom

»Pojem umetna inteligenca se prepogosto uporablja kot rešitev, ki bo odpravila vse težave. Menimo, da je v energetiki kot eni ključnih dejavnosti nove tehnologije treba uporabljati pragmatično in previdno, ni pa se jih treba bati in jih zavračati. Ključno je, da nove moderne tehnologije v energetske družbe uvajamo premišljeno in začenši z omejenim obsegom ter velikim poudarkom na kibernetski varnosti,« pravijo v Plinovodih. Za uspešno uvedbo umetne inteligence je tako treba zagotavljati visoke strojne zmogljivosti in omrežne kapacitete, zagotavljati visoko raven kibernetske varnosti, ustrezno usposabljati zaposlene in vpeljati predikativne modele, ki omogočajo učinkovito upravljanje in optimizacijo procesov.

»Digitalnega prehoda družbe ne smemo dojemati kot nepotrebnega stroška, ampak je to pomemben proces, ki omogoča modernizacijo gospodarstva in celotne družbe. Na ravni EU je več finančnih spodbud v podporo digitalizaciji iz skladov za okrevanje in odpornost, Horizon Europe in Digital Europe, žal pa je postopek za črpanje teh spodbud pogosto administrativno in časovno zahteven in kompleksen proces,« še pravijo v Plinovodih.