Financiranje za zeleno prihodnost

Pandemija je svet soočila z izzivi brez primere za zdravje, gospodarstvo ter naš način življenja in dela. Po drugi strani pa nam je ponudila tudi izjemno priložnost na poti k okrevanju.

Prenova lahko poteka še bolje – kar pomeni, da moramo graditi bolj zeleno. Izkoristiti moramo priložnost in oblikovati trajnostno prihodnost našega gospodarstva.

Prav to je cilj evropskega zelenega dogovora. Doseči želimo podnebno nevtralnost, obrniti trend izgubljanja biotske raznovrstnosti in zgraditi čisto gospodarstvo, vse to pa naj podpirajo naložbe v zelena delovna mesta, zelene inovacije in zeleno rast. Ocenjujemo, da bomo za doseganje naših podnebnih ciljev do leta 2030 potrebovali 350 milijard evrov dodatnih naložb na leto, pri čemer je naš končni cilj, da do leta 2050 Evropa postane prva podnebno nevtralna celina.

Javna sredstva bodo močno pripomogla k doseganju tega cilja, vendar bodo imele pri tem ključno vlogo tudi zasebne naložbe. Te bodo spodbudile razvoj novih tehnologij, izdelkov in storitev, ki zmanjšujejo okoljsko škodo in blažijo učinke podnebnih sprememb.



K sreči imajo evropski vlagatelji izrazit interes za zelene naložbe. Izbirajo bolj zelene delnice in obveznice, zahtevajo preglednost pri zelenem poročanju in želijo prispevati k našim zelenim ciljem. To je odlična novica.

Njihov odnos potrjuje usmeritev agende evropske komisije za trajnostno financiranje. Sprejeli smo pomembne ukrepe za vzpostavitev ekosistema, ki finančnemu sektorju omogoča zagotavljanje financiranja, potrebnega za bolj zeleno prenovo. Uvajamo orodja za povečanje preglednosti, ki bodo vlagateljem pomagala opredeliti priložnosti za trajnostne naložbe.

Lani smo sprejeli uredbo o taksonomiji EU, da bi oblikovali skupni jezik za vlagatelje, ki želijo uporabiti svoja sredstva za znaten pozitiven vpliv na podnebje in okolje. Komisija je že sprejela merila za določitev, katere gospodarske dejavnosti znatno pripomorejo k ciljem blažitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje, kot je predvideno v uredbi o taksonomiji. Ta merila bodo podjetjem in vlagateljem pomagala opredeliti zelene dejavnosti na podlagi skupnega razumevanja, kaj je treba storiti za izpolnitev naših podnebnih ciljev. Poleg tega bodo podjetjem pomagala financirati zeleni prehod, če bodo pripravila z merili skladne načrte. Merila se bodo razvijala skozi čas, ko bo naše gospodarstvo postajalo do okolja prijaznejše.

Povečujemo tudi preglednost na področju trajnostnega financiranja z izboljšanjem poročanja podjetij in finančnih institucij o trajnostni naravnanosti. Z direktivo o poročanju podjetij glede trajnostnega razvoja, ki jo je komisija sprejela skupaj z merili za taksonomijo, se bo posodobil način poročanja velikih podjetij in podjetij, ki kotirajo na borzi, o njihovih dejavnostih na področju trajnostnosti – od njihovega vpliva na okolje do tega, kako ravnajo s svojimi zaposlenimi in spoštujejo človekove pravice. Ti ukrepi so pomembni ne le za vlagatelje, ampak tudi za državljane in družbo na splošno.



Želimo, da EU postane vodilno zeleno gospodarstvo v svetu, ki ga bodo poganjala zelena delovna mesta in zelene naložbe. Prav tako želimo pomagati bolj zeleno prihodnost doseči tudi v drugih delih sveta.

Sčasoma bi se morali svetovni standardi trajnostnega financiranja zbližati, tako da bodo vlagatelji ne glede na trg, na katerem so dejavni, vedeli, kaj šteje za zeleno. Za sprejemanje najboljših odločitev potrebujejo primerljive informacije.

EU ima vodilno vlogo v prizadevanjih za trajnostnost. Sopredsedujemo mednarodni platformi za trajnostno financiranje, kjer oblikovalci politik razpravljajo o najboljših načinih za mobilizacijo zasebnega financiranja za doseganje zelenih ciljev. Člani platforme predstavljajo več kot polovico svetovnih emisij, prebivalstva in BDP. Poleg tega smo zavezani mednarodnemu sodelovanju v skupinah G20 in G7.

Prenova po pandemiji bo zahtevala veliko dela in naložb. Čaka nas zelo zahtevno delo. Vendar lahko storimo vse potrebno, če izkoristimo priložnost in prenavljamo bolj zeleno. Evropska komisija je pred kratkim tako sprejela nekaj ključnih ukrepov, da bomo to lahko uresničili.

Naša naloga je nujnejša kot kdaj prej. Podnebne spremembe so že realnost, njihove posledice pa se bodo še poslabšale, če ne bomo ukrepali takoj.

Rešitev ne bodo ponudila le podjetja, finančne institucije, nevladne organizacije ali oblikovalci politik. Rešitve bomo oblikovali mi vsi – v EU in po vsem svetu, ki si bomo prizadevali za do okolja prijaznejšo prihodnost in vanjo tudi vlagali.

***

Valdis Dombrovskis, izvršni podpredsednik evropske komisije in komisar za trgovino.
Mairead McGuinness, komisarka za finančne storitve, finančno stabilnost in unijo kapitalskih trgov.

Prispevek je mnenje avtorjev in ne odraža nujno stališč uredništva.