Neomejen dostop | že od 9,99€
Štiriindvajsetega februarja 2022 se je z vdorom več sto tisoč ruskih vojakov v Ukrajino začel velik geopolitični pretres. Evropa že dve leti doživlja mračno resničnost največje vojne agresije na celini po drugi svetovni vojni.
Dejanja Rusije so klasični primer imperialne in kolonialne agresije po vzorcu iz 19. stoletja. Ukrajina se še naprej spopada s tistim, kar so v preteklosti na krut način izkusile številne druge države. Za Rusijo ta vojna nikoli ni imela vzrokov v nevtralnosti Ukrajine, širitvi Nata, zaščiti ruskih govorcev ali drugih izmišljenih pretvezah.
Ruski predsednik Vladimir Putin je večkrat zatrdil, da Ukrajina kot nacionalna država ne obstaja in da je ukrajinska identiteta umetno ustvarjena. V tej vojni gre izključno za uničenje neodvisne države, osvojitev ozemlja in ponovno vzpostavitev prevlade nad ljudstvom, ki se je odločilo, da bo krojilo svojo lastno usodo. Številnim državam po svetu, ki so bile pred tem podvržene kolonialni vladavini in zatiranju, so imperialistične težnje Rusije nedvomno dobro znane.
Posledice ruske agresije proti Ukrajini se občutijo tudi daleč onkraj Evrope. Vojna je vplivala na prehransko varnost in cene energije, spremljajo pa jo obsežne kampanje dezinformacij in politične destabilizacije. Ti pretresi so bili resnično globalni. Putin v svet prinaša vse bolj transakcijske odnose. V Afriko je napotil skupino Wagner, z državnimi udari destabiliziral druge države in posegal po gospodarskem izsiljevanju z lakoto, pri čemer je ponujal žito, ki ga primanjkuje prav zaradi njegovega sistematičnega požiganja polj v Ukrajini, napadov na infrastrukturo za skladiščenje in blokiranja pomembnih pomorskih izvoznih poti.
Posledice ruske agresije proti Ukrajini se občutijo tudi daleč onkraj Evrope. Vojna je vplivala na prehransko varnost in cene energije, spremljajo pa jo obsežne kampanje dezinformacij in politične destabilizacije.
Vojna in njene posledice tako zadevajo vse države. Zmaga Rusije bi prenesla nevarno sporočilo, da je z močjo mogoče upravičiti vse. To bi vse agresivne sile po svetu postavilo pred skušnjavo, da bi sledile ruskemu zgledu. Če se agresija torej izplača, zakaj ne bi vsi, ki imajo ozemeljske zahteve do svojih sosedov, teh tudi uresničili? Zato je v interesu številnih azijskih, afriških in latinskoameriških držav, da Ukrajina v vojni zmaga.
V tej vojni tako ne gre za položaj, v katerem je »zahod proti vsem drugim«. Podpora Ukrajini ni »prozahodna«, pomeni odklanjanje vojne in terorja. Izkazuje zavzemanje za načela mednarodnih odnosov, ki temeljijo na vzajemnem spoštovanju, ter podpiranje pravice Ukrajincev in Ukrajink do varnosti in svobode. Ukrajina in Evropska unija delita stališče do mednarodnih odnosov v enaindvajsetem stoletju, ki je povsem nasprotno stališčem Putinove Rusije. Naša vizija temelji na mednarodnem pravu, spoštovanju in vzajemni koristi, ne na prisili, podkupovanju in strahu.
Gre za edini resni predlog za doseganje miru, zato vse države, ki so zavezane miru, pozivamo, naj se nam pridružijo pri njegovem uveljavljanju. Ukrajina organizira svetovni mirovni vrh v Švici, pri čemer EU ta proces dejavno podpira. Voditelji in voditeljice z vsega sveta si bodo prizadevali doseči dogovor o skupni viziji za pravičen mir v Ukrajini na podlagi ustanovne listine ZN. To usklajeno stališče, ki bo predstavljalo svetovno večino, se bo nato predloženo Rusiji. Ta ne bo imela druge izbire, kot da pristopi k izmenjavi v dobri veri.
Ob vstopu v tretje leto te vojne prinašamo sporočilo odpornosti proti agresiji in terorju. Ne moremo dovoliti in ne bomo dovolili, da bi bila v enaindvajsetem stoletju agresija nagrajena. Svoja prizadevanja bomo usmerili v boj proti njej. Pravičen mir lahko dosežemo zgolj tako, da okrepimo podporo Ukrajini. V zadnjih mesecih je EU storila prav to, svojo pomoč pa naj bi v letu 2024 še povečala.
Naš skupni cilj je zagotoviti, da bo Ukrajina potek vojne lahko preobrnila v svojo korist, da bi lahko bil čim prej dosežen pravičen mir. Za to je ključna podpora celega sveta. Vsem je v interesu, da se spoštuje mednarodno pravo in da sodelovanje prevzame najpomembnejše mesto. V Evropi in tudi v nobeni drugi regiji se ne smemo vrniti v mračno preteklost vojaške agresije, imperializma in kolonializma.
***
Project Syndicate, 2024
www.project-syndicate.org
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji