Denar v digitalni dobi

Izraz »denar« se je vse od starogrških časov uporabljal kot sinonim za gotovino: kovanci in pozneje bankovci so ljudem zagotavljali učinkovito in splošno sprejemljivo plačilno sredstvo v vsakodnevnih transakcijah.

V zadnjih nekaj letih pa je digitalna revolucija povzročila, da so ljudje korenito spremenili načine plačevanja – vse bolj običajno je, da plačujejo s kartico, pametnim telefonom ali pametno uro.

Nova študija o plačilnih navadah potrošnikov v evroobmočju (študija Space), ki so jo skupaj izvedle Evropska centralna banka (ECB) in nacionalne centralne banke, je pokazala, da skoraj polovica odraslih v evroobmočju najraje plačuje digitalno, ta trend pa se je med pandemijo koronavirusa samo še pospešil. V transakcijah, ki jih ljudje opravijo osebno, je gotovina sicer še vedno najpogostejše plačilno sredstvo, vendar se njen delež zmanjšuje. Pri nakupih na daljavo se ljudje najraje odločajo za kartice in elektronska plačila, položnice pa najpogosteje plačujejo z direktnimi obremenitvami in kreditnimi plačili.

Ta razhajanja kažejo, da nobeno zdaj razpoložljivo plačilno sredstvo ne izpolnjuje vseh potreb potrošnikov, zato moramo ljudem še naprej omogočati izbiro med različnimi načini plačevanja, ne da bi pri tem izneverili njihova pričakovanja o hitrih, varnih, stroškovno sprejemljivih in enostavnih načinih plačevanja. Gotovina in digitalni denar se namreč dopolnjujeta: z njunim soobstojem je izbira večja, hkrati pa imajo vse skupine v družbi lažji dostop do preprostih načinov plačevanja, kar povečuje vključenost in zanesljivost pri plačevanju.

Digitalni denar gre z roko v roki z digitalizacijo gospodarstva: podpira rast elektronskega poslovanja in povezan življenjski slog ter zadovoljuje potrebe ljudi po takojšnjih rezultatih in učinkoviti povezanosti plačevanja z digitalnimi storitvami.

Četudi so digitalna plačila večinoma zanesljiva, še vedno ostajajo izpostavljena motnjam, kot so izpad električne energije, kibernetične grožnje ali tehnične napake. V takšnih okoliščinah je gotovina lahko zanesljiv način plačevanja, saj je zaradi svojih edinstvenih lastnosti ključna varovalka in zaupanja vreden hranilec vrednosti. Naša anketa o plačilnih navadah je pokazala, da 34 odstotkov državljanov v evroobmočju za vsak primer doma hrani nekaj gotovine.

Gotovina je tudi vključujoča. Ena glavnih težav v zvezi z digitalnimi plačili – če bi ta postala norma – je nevarnost, da bi bili ljudje, ki ne morejo ali nočejo uporabljati takšnih storitev (na primer zaradi zasebnosti), izključeni iz gospodarstva. Anketa o plačilnih navadah razkriva, da gotovino redno uporabljajo državljani vseh starosti, vseh izobrazbenih ravni in vseh dohodkovnih razredov. Poleg tega je gotovina bistvena pri zagotavljanju socialne vključenosti vseh ranljivih državljanov, ki nimajo bančnega računa ali potrebnih digitalnih veščin. Zaradi tega je treba ohranjati nemoteno delovanje gotovinskega cikla, kar pomeni enostaven dostop do gotovine in splošno sprejemanje gotovine na prodajnih mestih. Zato smo še naprej trdno zavezani temu, da gotovina ostane široko razpoložljiva in sprejemljiva v celotnem evroobmočju.

Hkrati z digitalizacijo potrošnje in zasebno izdanega denarja je treba preoblikovati tudi državno izdani denar, da bi bil kot javno dobro še naprej v celoti na voljo tudi v digitalni dobi. Zato moramo biti pripravljeni, da izdamo digitalno različico bankovcev, če bo to postalo nujno. Digitalni evro bi dopolnjeval gotovino, tako da bi skupaj omogočala dostop do preprostih in brezplačnih načinov plačevanja. Zasnovan bi bil tako, da bi bil povezljiv z zasebnimi plačilnimi rešitvami, s čimer bi potrošnikom lahko zagotavljali vseevropske rešitve in dodatne storitve. Ena ključnih prednostnih nalog bo varovanje zasebnosti, tako da bo digitalni evro lahko pomagal ohranjati zaupanje pri plačevanju v digitalni dobi. V okviru javnega posvetovanja o digitalnem evru zbiramo povratne informacije vseh, da bi še bolje razumeli potrebe in skrbi končnih uporabnikov.

Digitalizacija ima moč, da povzroči revolucionarne spremembe v načinih plačevanja. Toda pomembno je, da imajo evropska gospodinjstva in podjetja še naprej izbiro, zato si prizadevamo zagotoviti, da je v vseh okoliščinah na voljo javen, preprost, brezplačen in varen način plačevanja.

***
Fabio Panetta je član izvršilnega odbora ECB.

Prispevek je mnenje avtorja in ne odraža nujno stališč uredništva.