Bo demokracijo v Braziliji ogrozila »demokratura«?

»Če bo zmagal Bolsonaro, se bom izselil v Evropo,« je za francoski časnik Le Monde napovedal znani brazilski pisatelj Milton Hatoum. »Nočem še enkrat doživeti te grozote.« Med vojaško diktaturo (1964–1985) je bil dvakrat zaprt, prvič šestnajstleten, in noče, da bi kaj takega doživeli njegovi otroci.

Volivci so v nedeljo kljub temu za predsednika s 55-odstotno večino izvolili Jairja Messiasa Bolsonara, ultraliberalnega upokojenega vojaškega kapetana, ki je večkrat javno obžaloval, da vojaški režim ni bil dovolj radikalen, in napovedal, da bo v državi naredil čistko, kakršne še ni bilo, njegovim »rdečim« političnim nasprotnikom pa obljubil zapor in eksil. Tem v drugem krogu volitev s Fernandom Haddadom – v volilno igro je vstopil namesto zaprtega karizmatičnega bivšega predsednika Lule, ki so mu ankete napovedovale gladko zmago – s 45 odstotki dobljenih glasov na svojo stran ni uspelo dobiti dovolj široke demokratične fronte.

Bolsonaro je, brez javnega spopadanja s protikandidatom, s pomočjo družabnega omrežja spretno zajahal val ljudskega nezadovoljstva, ki je imelo saco cheio, poln kufer koruptivne politično-gospodarske elite. Opazovalci volitev iz organizacije ameriških držav so opozorili na nepregledno število lažnih informacij, ki so krožile po whatsappu in so jih kljub izrečni zakonski prepovedi financirala zasebna podjetja. Zmagovalec, ki ima za seboj 27 let parlamentarne funkcije, je prepričal sodržavljane, da ni del političnega sistema: s čisto kartoteko in podporo cerkvenih oblasti ter kapitala je postal rešitelj, mesija, ki bo postavil interese Brazilije nad vse (Brasil acima de todo).

»Tropski Trump«

Zmagovalcu volitev ustreza oznaka »tropski Trump«, tudi on obljublja preselitev veleposlaništva v Jeruzalem ter izstop države iz sveta za človekove pravice OZN in odstop od pariškega podnebnega sporazuma, če bo mednarodna skupnost vztrajala, da Amazonija, Andi in Atlantik v dobro planeta postanejo zaščiteno naravovarstveno območje, kar bi škodilo gospodarskim interesom njegove države. Z ameriškim predsednikom se bosta gladko ujela tudi glede Venezuele, četudi so tuji analitiki že opozorili na nevarnost »venezuelskega scenarija« v Braziliji, če bo zmagal.

V krogu najtesnejših zaupnikov, ki deluje kot družinsko podjetje, so poleg treh najstarejših sinov, ki so bili vsi izvoljeni v predstavniška telesa na mestni, državni in federalni ravni, ter Paola Guedesa, vernika čikaške neolibralne doktrine, generali v civilu. V kongresu federacije so našteli 72 vojaških oseb že po prvem krogu volitev. Brazilska demokracija je po vojaški diktaturi zrasla na zakonu o splošni amnestiji, ki je varoval storilce pred sodnimi postopki, in tega ni moglo spremeniti poročilo komisije za resnico, ki jo je ustanovila vlada Dilme Rousseff in v katerem so bila leta 2014 prvič objavljena vsa imena žrtev in njihovih rabljev.

Svetla ideja po grozečih tonih volilne kampanje se je utrnila novoizvoljenemu predsedniku takoj po razglasitvi rezultatov, ko je slovesno, s »prisežem pred bogom«, obljubil, da bo spoštoval ustavo, demokracijo in svobodo. Na to obljubo bi ga bilo treba spomniti sleherni dan, doma in v mednarodni skupnosti, ter paziti, da ne bo zavladal skladno z biblijo, kakor je napovedal v predvolilnem zanosu.

Zagovornik treh B

Kot privrženec zagovornikov treh B, »tradicionalnih vrednot« – biblia, boi, bala (sveto pismo, govedo, krogla), je napovedal, da v primeru njegove zmage »Indijanci ne bodo imeli več niti centimetra zemlje«. Indijanci, priznani najboljši varuhi tropskega gozda in biotske raznovrstnosti, ki imajo že ves čas velike težave z ohranitvijo svojega življenjskega prostora, zagotovljenega z ustavo, bodo prva kolateralna škoda načrtovanega dodatnega razmaha »agrobiznisa«.

Raziskovalec Jean-Jacques Kourliandinsky s francoskega Instituta za mednarodne strateške odnose pravi, da Bolsonaro zagovarja demokracijo z ekonomskim liberalizmom privatizacije in »pretorijanskim avtoritarizmom«, kar pomeni največjo možno uporabo državne (pri)sile ter pravico do legitimne obrambe ljudi in premoženja z orožjem. Vse skupaj podpira in krepi tradicionalistično moralna govorica, po domače stoletni patriarhalizem.

Na zelo veliki preizkušnji bo trdnost in odpornost brazilskih demokratičnih institucij, da bodo zmožne zajeziti pričakovane radikalne spremembe nove vlade. Christian Dunker, brazilski psihoanalitik, avtor leta 2016 nagrajene knjige o brazilski psihopatologiji, napoveduje zelo težke povolilne čase: »V brazilski mentaliteti je, da ne zna zmagovati brez ponižanja poražencev, kar bo kot tempirana bomba povečalo napetosti in resentimente v družbi.«



Brazilijo z Evropsko unijo povezujejo skupne vrednote, temelječe na človekovih pravicah, pravni državi in parlamentarni demokraciji. Da ne bi postale retorična figura, bi se morala EU in članice dobro pogledati v zrcalu, ki jim ga nastavlja Brazilija, ter v skupno dobro skrbno proučiti, ali gre za isto vsebino pojmov dogovorjenega skupnega jezika ter do kod je mogoče raztegniti ali skrčiti demokracijo, da se ne spremeni v svoje nasprotje.

Aimer, c'est agir (Imeti rad, pomeni, angažirati se), je dejal Victor Hugo. Tako razume svojo vlogo Caetano Veloso, glasbena legenda tropikalizma, brat pevke Marie Bethânie, ki je med diktaturo najprej okusil zapor in potem skupaj s prav tako slavnim Gilbertom Gilom eksil na evropski celini. »Tokrat se ne bom odselil, četudi zmaga Bolsonaro, boril se bom do konca,« je napovedal na shodu, ki so ga umetniki v Riu priredili s predsedniškim kandidatom Haddadom v podporo demokraciji.