Neomejen dostop | že od 9,99€
Nemškemu obiskovalcu Frankfurtskega knjižnega sejma, ki je kriče prekinjal nastop Slavoja Žižka in mu očital, da relativizira odgovornost Hamasa za nastalo stanje, je Slavoj Žižek odgovoril, da zgolj poskuša postaviti celotno situacijo v širši kontekst. Žižek, ki mu gre vsa pohvala, se je na histerične medklice nemškega obiskovalca odzval olikano in ni želel zaostrovati. Lahko pa ugibamo, kakšni bi bili odzivi v dvorani, če bi kdo neotesanemu Nemcu zabrusil, naj bo vendar tiho, saj države Izrael in posledično izraelsko-palestinskega konflikta ne bi bilo, če ne bi bilo holokavsta, ki so ga izvedli prav Nemci.
Države Izrael ne bi bilo, če ne bi bilo holokavsta. Dokaz za to je, da se ob takšni trditvi kar precej zmedejo celo samozavestni izraelski diplomati, ki so včasih nediplomatsko pravičniški in agresivni. No, ja, začnejo mencati, če ne bi bilo holokavsta, bi država Izrael morda ne nastala leta 1948, bi pa skoraj gotovo nastala pozneje. Kje? Kdaj? Na takšna vprašanja izraelski diplomati niso pripravljeni odgovarjati. Če jim jih postavi nekdo, ki ni Jud, praviloma menijo, da je spraševalec zakrknjen antisemit. Če jim jih postavi Jud, pa praviloma menijo, da je spraševalec ignorantski antisionist.
Sionizem, politično gibanje Judov za samostojno državo Izrael, je po prvi svetovni vojni doživljalo krizo. Vse manj Judov se je izseljevalo v Palestino, ki je bila takrat britanski protektorat. Potem pa je v Nemčiji prišel na oblast Avstrijec Hitler. Izrael je nastal zaradi slabe vesti Evrope (vključno s Sovjetsko zvezo), ker je med drugo svetovno vojno naredila zelo malo, da bi preprečili holokavst. In seveda zaradi stoletnega evropskega antisemitizma. Tiste, ki so preživeli Auschwitz in druge tovarne smrti, se je pomilovalo. Istočasno so bili mnogi in marsikje v Evropi prav zadovoljni, da so bili preživeli Judi preusmerjeni v Palestino. Bili so sicer tudi predlogi, da bi izpraznili del okupirane Nemčije in ga dali Judom, da tam ustvarijo svojo državo. Iz tega ni bilo nič. Krivico, storjeno Judom, je Evropa rešila tako, da je naredila krivico Palestincem.
Izrael je na Bližnjem vzhodu sčasoma postal nekakšen kulturno-civilizacijski podaljšek Evrope. Sčasoma se je zelo močno povezal z ZDA in njenimi interesi. Izrael je del Zahoda, Izrael je demokracija, Izrael je »naš«. Evropa oziroma Zahod zaradi slabe vesti do Judov že več desetletij ignorira, da je Izrael demokracija z zelo veliko pomanjkljivostjo in napako, saj so Arabci v Izraelu drugorazredni državljani. In to od samega začetka. Kako dolgo je država, ki ima nekaj milijonov drugorazrednih državljanov, še lahko demokracija?
Največjo odgovornost za nastanek Izraela ima Evropa, najbolj konkretno pa Nemčija in Avstrija. Hitler je bil Avstrijec, antisemitizma kot političnega orodja in orožja se je v mladih letih učil na Dunaju, med nacističnimi vojnimi zločinci je bilo disproporcionalno veliko Avstrijcev. Še posebno Nemci in Avstrijci imajo zelo velik interes, da izraelsko-palestinskega konflikta ne bi obravnavali v širšem kontekstu in da se ne bi spraševali, kako in zakaj se je vse skupaj začelo. Kajti to lahko pripelje do zaključka, da izraelsko-palestinskega konflikta ne bi bilo, če ne bi bilo holokavsta. Pravzaprav ni čudno, da so bili prvi odzivi predsednice evropske komisije Ursule von der Leyen v zvezi s sedanjim zaostrovanjem okoli Gaze tako enostranske. Je pač Nemka. Tudi ni čudno, da sta prav Nemčija in Avstrija v prvih odzivih predlagali, naj se Palestincem v Gazi ukine vsakršno pomoč. Tisti, katerih predniki so tako ali drugače omogočili holokavst, so pač hoteli pokazati, da so tokrat povsem na judovski strani.
Kolesa zgodovine ne moremo zavrteti nazaj. Hamas je teroristična organizacija, ki je pred tedni v Izraelu storila zločine. Izrael ima pravico, da se brani in onemogoči delovanje Hamasa. Gotovo pa Izrael nima pravice, da onemogoči delovanje Hamasa ne oziraje se na življenja civilistov v Gazi in ne oziraje se na humanitarno mednarodno pravo. Holokavst Izraelcem ne daje te pravice. Zaradi Auschwitza Izraelci niso moralno superiorni in nimajo zgodovinskega monopola nad trpljenjem, čeprav, sodeč po izjavah nekaterih njihovih politikov, neredki med njimi menijo tako in verjamejo, da so izvoljeno ljudstvo.
Upati je, da se bo sedanja zaostritev konflikta končala s čim manj žrtvami. Toda sledila bo naslednja zaostritev. In nato naslednja. Spet bo veliko mrtvih, spet bo veliko gorja. In vsakič bo nevarnost dodatne eskalacije konflikta in pljuska tega konflikta čez meje Bližnjega vzhoda. In to bo tako, dokler ne bo rešitve konflikta, ki bo vsaj kolikor toliko sprejemljiva tudi za Palestince.
Zaradi njene odgovornosti za nastanek izraelsko-palestinskega konflikta, zaradi njenega bogastva, in ker je to v njenem interesu, je Evropa najbolj poklicana, da se aktivno loti rešitve tega konflikta. Ne pa da reševanje konflikta povsem prepušča ZDA, nato pa za hrbtom ZDA poltiho pametuje o zgrešeni ameriški politiki. Nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel, ki jo je Evropa dolgo opevala kot največjo evropsko državnico, je svojčas oznanila, da je obstoj Izraela za Nemčijo raison d'état. Čas je, da za Nemčijo in Evropo raison d'état postane rešitev izraelsko-palestinskega konflikta. To bi tudi bil jasen in konkreten korak v smeri evropske strateške avtonomije.
***
Bojan Grobovšek, nekdanji veleposlanik in zaslužni predsednik Slovenskega društva za mednarodne odnose.
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji