Osnove izraelsko-palestinskega konflikta

Kako je nastal Hamas?

Hamas oziroma Islamsko odporniško gibanje, kot se uradno imenuje, je vodilna politična organizacija v Gazi. Nastal je pred 35 leti iz verske dobrodelne organizacije, povezane z egipčanskim gibanjem Muslimanska bratovščina. Večji vpliv je Hamas začel pridobivati v drugi polovici devetdesetih let, ko je nasprotoval odločitvam tedaj vodilne palestinske politične organizacije Fatah, da prizna Izrael, privoli v soobstoj dveh držav in preneha boj. Hamas je nadaljeval oboroženi boj proti izraelski okupaciji in leta 2006 zmagal na palestinskih volitvah ter leto kasneje od Fataha prevzel vodenje Gaze. Od leta 2017 se Hamas bori za meje palestinskih teritorijev iz leta 1967, vendar ne priznava Izraela in se nikoli ni odrekel terorističnim taktikam. Poleg vojaškega krila ima Hamas tudi krilo, ki skrbi za socialo. Več držav Hamas označuje kot teroristično organizacijo, pod pritiskom ZDA jih je za tako označila tudi EU. Odločitev je Hamas neuspešno izpodbijal pred evropskim sodiščem. Zaveznika Hamasa sta libanonsko gibanje Hezbolah in Iran.

Kaj zajema Gaza? 

Ozek pas ozemlja ob Sredozemskem morju, ki na jugu meji na Egipt, je zadnji ostanek palestinskega ozemlja na jugozahodu Izraela. Je eno najgosteje poseljenih območij na svetu, saj na 365 kvadratnih kilometrih prebiva približno dva milijona Palestincev, večina jih je potomcev beguncev, ki so v arabsko enklavo pribežali po tem, ko je izraelska vojska leta 1948 zasedla obširna okoliška palestinska območja in pregnala 700.000 ljudi. Od leta 1967 je tudi Gaza pod izraelsko vojaško okupacijo. 

Leta 1994 je Izrael Gazo obdal z ogrado. Leta 2005 je umaknil svoje sile, a še vedno nadzira meje. Odkar je po zmagi na volitvah 2006 vodenje Palestine prevzel Hamas, Izrael in Egipt blokirata zemeljske, morske in zračne meje Gaze, in to kljub številnim pozivom, da je blokada oblika kolektivnega kaznovanja in kršitev ženevske konvencije. Zaradi blokade prebivalci Gaze že leta trpijo pomanjkanje vode, elektrike in zdravil, gospodarstvo pa propada. Industrije tako rekoč ni, približno polovica prebivalstva je brezposelna.

Kaj se dogaja na Zahodnem bregu?

S Palestinci poseljeno gorato območje severno od Mrtvega morja, ki na vzhodu meji na Jordanijo, je Izrael vojaško okupiral leta 1967. Na območju je 165 razdrobljenih palestinskih enklav, ki jih v celoti ali delno vodi palestinska oblast, in okoli 250 izraelskih naselij, ki jih nadzira Izrael in po mnenju Združenih narodov predstavljajo kršitev mednarodnega prava. Na območju prebiva nekaj manj kot 2,8 milijona Palestincev in 700.000 izraelskih naseljencev. Kljub temu je le 11 odstotkov ozemlja pod palestinskim nadzorom, 28 odstotkov pod deljenim, 61 odstotkov pa pod izraelskim. Palestinska oblast na Zahodnem bregu nasprotuje Hamasu. Izraelske sile neposredno onemogočajo razvoj industrije in gradnjo, omejujejo ali prepovedujejo kmetijsko pridelavo in številnim palestinskim podjetjem prepovedujejo prodajo izdelkov v Izraelu, zaradi česar morajo Palestinci večino potrebščin uvažati iz Izraela. 

Kaj predlaga rešitev dveh držav? 

Združeni narodi so leta 1947 sprejeli načrt za delitev Palestine, ki je predvideval vzpostavitev neodvisne judovske in arabske države. Načrt je bil označen za sionističnega, saj je kljub temu, da je bilo arabskega prebivalstva tedaj dvakrat več kot judovskega, Judom prisodil skoraj dve tretjini ozemlja. Sionistična Judovska agencija za Palestino ga je sprejela, Arabci pa so mu nasprotovali, kar je sprožilo vojno. Načrt ni bil nikoli implementiran, Izrael pa si je priboril mnogo večje ozemlje. V resoluciji o mirni rešitvi vprašanja o Palestini so Združeni narodi leta 1974 predlagali soobstoj Izraela in Palestine z mejami Palestine izpred izraelske okupacije leta 1967. Resolucijo je nazadnje leta 2013 podprlo 165 držav, le šest jih je bilo proti, med njimi Izrael in ZDA. Palestinska oblast si za takšno rešitev prizadeva od leta 1982, Hamas pa od 2017. Zanjo se je ob izbruhu trenutnih spopadov zavzela tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon. Kljub temu po raziskavah javnega mnenja večina Palestincev in Izraelcev kompromisni rešitvi dveh držav ni naklonjena. 

Tanja Fajon podpira rešitev dveh držav

Kaj pa rešitev ene države? 

Predlog vzpostavitve ene države na območju nekdanjega britanskega mandata za Palestino predstavlja rešitev, po kateri bi imeli dvonacionalno državo. Predlogov modelov njenega vstroja je več, skupno pa jim je prizadevanje, da bi Arabci in Judje sobivali v eni državi in bili deležni enakih državljanskih pravic in svoboščin. Kljub temu, da je ta rešitev vse bolj pogosta v akademskih krogih, še ni bila deležna uradnih predlogov ali podpore. Raziskave javnega mnenja ugotavljajo, da ima predlog zelo nizko podporo med izraelskimi Judi, najvišjo pa med izraelskimi Arabci, ki ga večinoma podpirajo. Predlog ene države izhaja iz dejanskega stanja na območju, ki je dejansko vse bolj podobno obstoju ene same države, Izraela, vendar pa ta trenutno s segregacijo Arabcev v marsičem spominja na obdobje apartheida v Južni Afriki.